Page 51 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 51
galjoti, kraševci in tržačani
četnem obotavljanju pa je vendarle razdelil del plena tako, da je vsakemu dal
po štiri srebrnike. Kasneje se je izkazalo, da naj bi sam pridobil 42 srebrnikov
(zanfroni, vredni po tri lire).12
Prosečana Blaž Vrša in Andrej Črešnjar sta nadaljevala pot do Skopega,
kjer sta v vaškem taboru pri cerkvi našla skupino kakih desetih galjotov z ve-
likim številom vaščanov, ki so skušali ugotoviti, kakšne namere imajo nezna-
ni tujci. Andrej Črešnjar, ki je znal »malo italijansko«, se je z njimi pogovoril
in prejel deset srebrnikov, Blaž Vrša pa pet sežnjev črnega blaga (Zambellotto
negro). Vsak od njiju je prejel še po en manjši meč. Obdarjena sta bila v zame-
no za napotke. Galjoti so želeli, da jih pospremita do Gorice, a sta odklonila,
ker sta se morala vrniti domov. Tem galjotom naj bi se v Skopem ne zgodilo
nič žalega.13
Dogodka v Zgoniku in pri Vogljah še zdaleč nista predstavljala edini
nasilni srečanji med kmeti in galjoti na devinskem Krasu. Glavarjev namest-
nik, cesarjev predstavnik v Goriški grofiji Gaspar de Lantheri, je devinskemu
sodniku na primer pisal, da so nekateri galjoti povedali, kako so »potem, ko
so stopili z galeje, medtem ko so hodili v bližnje vasi, bili na cesti in v samih
vaseh oplenjeni denarja in blaga, ki so ju imeli pri sebi« (da alcuni veramente
s‘ ha inteso, che smontati loro da la galera, mentre caminavan alle ville vicine, e
in strada, e nelle ville stesse sono stati svaleggiati e di robbe e di dinari, ch‘ have-
vano addosso).14 Tudi številna pričanja kraških kmetov o »podarjenem« de-
narju, arkebuzah in oblačilih prav gotovo prikrivajo nasilno odvzeta denar in
blago.
A ne nujno vsa. Na dan, ko so zbežali galjoti, so bili Sebastjan Semec,
Martin Barbot, Gregor Lupinc in Gregor Šušteršič iz Šempolaja ter Mati-
ja Šušteršič iz Prečnika in Tomaž Divjak iz Samatorce na poti, namenjeni v
Škocjan, kjer je šempolajski župan hranil nekaj žita, ki naj bi jim ga namera-
val dati. Jezdili so na svojih konjih in še preden so prispeli v Repnič, preko
Zgonika, so ob cesti blizu njiv, ki jim pravijo Rjavci, opazili vrečko iz tankega
belega blaga, jo pobrali in odjezdili naprej. Ko so prispeli na Gabrk oziroma
12 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovello, f. 4v–10v, Joannes Primosich de
Sella habitans in Contovello, Jurius Daneu de Contovello, Stephanus Stariz de Contovello, Adam Starez de
Contovello (Devin, 26. in 27. junij 1605).
13 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovello – ločena obravnava Prosečanov,
f. 1–2, Andreas Ceresignar de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, f 2v–3, Blasius Versa de Prosecco(-
Devin, 3. julij 1606); prav tam, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovello, f. 10v–12, Lucas Da-
neu de Contovello (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovello (Devin, 27.
junij 1605).
14 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj
1605).
51
četnem obotavljanju pa je vendarle razdelil del plena tako, da je vsakemu dal
po štiri srebrnike. Kasneje se je izkazalo, da naj bi sam pridobil 42 srebrnikov
(zanfroni, vredni po tri lire).12
Prosečana Blaž Vrša in Andrej Črešnjar sta nadaljevala pot do Skopega,
kjer sta v vaškem taboru pri cerkvi našla skupino kakih desetih galjotov z ve-
likim številom vaščanov, ki so skušali ugotoviti, kakšne namere imajo nezna-
ni tujci. Andrej Črešnjar, ki je znal »malo italijansko«, se je z njimi pogovoril
in prejel deset srebrnikov, Blaž Vrša pa pet sežnjev črnega blaga (Zambellotto
negro). Vsak od njiju je prejel še po en manjši meč. Obdarjena sta bila v zame-
no za napotke. Galjoti so želeli, da jih pospremita do Gorice, a sta odklonila,
ker sta se morala vrniti domov. Tem galjotom naj bi se v Skopem ne zgodilo
nič žalega.13
Dogodka v Zgoniku in pri Vogljah še zdaleč nista predstavljala edini
nasilni srečanji med kmeti in galjoti na devinskem Krasu. Glavarjev namest-
nik, cesarjev predstavnik v Goriški grofiji Gaspar de Lantheri, je devinskemu
sodniku na primer pisal, da so nekateri galjoti povedali, kako so »potem, ko
so stopili z galeje, medtem ko so hodili v bližnje vasi, bili na cesti in v samih
vaseh oplenjeni denarja in blaga, ki so ju imeli pri sebi« (da alcuni veramente
s‘ ha inteso, che smontati loro da la galera, mentre caminavan alle ville vicine, e
in strada, e nelle ville stesse sono stati svaleggiati e di robbe e di dinari, ch‘ have-
vano addosso).14 Tudi številna pričanja kraških kmetov o »podarjenem« de-
narju, arkebuzah in oblačilih prav gotovo prikrivajo nasilno odvzeta denar in
blago.
A ne nujno vsa. Na dan, ko so zbežali galjoti, so bili Sebastjan Semec,
Martin Barbot, Gregor Lupinc in Gregor Šušteršič iz Šempolaja ter Mati-
ja Šušteršič iz Prečnika in Tomaž Divjak iz Samatorce na poti, namenjeni v
Škocjan, kjer je šempolajski župan hranil nekaj žita, ki naj bi jim ga namera-
val dati. Jezdili so na svojih konjih in še preden so prispeli v Repnič, preko
Zgonika, so ob cesti blizu njiv, ki jim pravijo Rjavci, opazili vrečko iz tankega
belega blaga, jo pobrali in odjezdili naprej. Ko so prispeli na Gabrk oziroma
12 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovello, f. 4v–10v, Joannes Primosich de
Sella habitans in Contovello, Jurius Daneu de Contovello, Stephanus Stariz de Contovello, Adam Starez de
Contovello (Devin, 26. in 27. junij 1605).
13 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 7, Contra Adamo Stariz et socios de Contovello – ločena obravnava Prosečanov,
f. 1–2, Andreas Ceresignar de Prosecco (Devin, 3. julij 1606); prav tam, f 2v–3, Blasius Versa de Prosecco(-
Devin, 3. julij 1606); prav tam, fasc. 7, Contra Adam Stariz et socios de Contovello, f. 10v–12, Lucas Da-
neu de Contovello (Devin, 27. junij 1605); prav tam, f. 12–13, Matthias Clignia de Contovello (Devin, 27.
junij 1605).
14 AST, ATTA, b. 200/1, fasc. 4a, f. 14, Gaspar de Lantherijs Goritiae Locumntenens (Gorica, 22. maj
1605).
51
