Page 97 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 97
koprski in beneški odziv, preiskava in proces
nik Matthio Russignan ter »kmetovalca« (lavorador di terra) Iseppo Vascot-
to in Zuane Manzuol. Komit Giorgilà si je najprej dal prinesti »bokal vina«,
ki mu ga je prodal Ivan iz Šibenika, gostilničar v Izoli, nato se je dal zapelja-
ti do Strunjana. Tu je stopil s čolna in z duhovnikom Russignanom obiskal
»strunjansko mater božjo, da bi dobil odpustek« (lo butammo alla madon-
na de Strugnan a tuor la perdonanza /…/ l’andò alla madonna de Strugnan a
tour il perdon). Po tem se je ponovno vkrcal na čoln in zapeljali so ga do Pira-
na, kjer se je dal izkrcati pri tamkajšnji ladjedelnici pri Sv. Bernardinu, po dru-
gih pričanjih pa nekje v mestu (se ha fatto butar a S. Bernardin /…/ lo butasse-
mo ai squeri a Piran /…/ si ha fatto butar, a una ruia, et non ha volesto andar
al porto …lo butassemo su una vica a Piran). Komit naj bi povedal le, da »če
bi bil na galeji, bi ga narezali na kose«, in da si je »po naključju rešil življen-
je« (disse solamente che se l‘era in galia lo haverian tagliado a pezzi /…/ disse,
che l‘era comito di questa galia et che haveva scappolado la vita). A preiskovalca
je posebej zanimalo, ali je odnesel kaj denarja z oropane galeje. Po pričevan-
ju gostilničarja Ivana iz Šibenika in čolnarja Geronima Gerella naj bi namreč
duhovnik Matthio Russignan povedal, da se mu je videlo, kako je imel v hla-
čah poln žep denarja, saj se mu je poznalo vse do kolena. Russignan se je o tem
izrazil slikovito: »V čolnu smo imeli zaklad« (il prete mi ha detto, havevemo il
figo in barca, perche l‘ haveva li soldi a basso nelle braghesse /…/ disse che li pare-
va, che l’ havesse dei danari nelle braghesse verso lj Zinochi). Vendar so na zasli-
šanju vsi zatrdili, da je to povedal duhovnik, a sami niso opazili denarja, razen
tega, ki ga je imel komit Giorgilà s Krete v torbici, da jih je plačal z enim sku-
dom in vprašal, ali je dovolj. Duhovnik Russignan pa se na Foscarinijev strogi
poziv na zaslišanje ni odzval.27
Čeprav so sklepi predvidevali, da se postopek prične tudi v odsotnosti
obdolžencev, so bila zaslišanja soprakomitov v Benetkah izvedena šele več kot
leto dni po dogodku, saj sta preiskovanca Alvise Marcello in Nicolo Zen za-
prosila in pridobila odlog obravnave zato, da sta lahko izpeljala svoje vojaške
naloge v Sredozemlju. Obema je beneški senat priznaval, da v javno korist
načelujeta galejama, potrebnima v boju proti gusarjem v Levantu.28 Antonio
Loredan se je pri avogadorju Foscariniju zglasil ne osem, temveč okoli štiri-
deset dni po uporu (10. junija 1605) in prejel navodilo, naj do drugačnega uka-
27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32v–33; Zuanne da Sebenico hosto a Isola (Koper, 8. maj
1605); prav tam, f. 54, Geronimo Gerello da Isola, saliner, et barcarolo (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f.
54v, Iseppo Vascoto da Isola, Lavorador di terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Zuane Manzuol de
Isola, Lavorador de terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Michiel calegher da Udene habita a Isola
(Koper, 9. maj 1605).
28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15, 19, 37–39.
97
nik Matthio Russignan ter »kmetovalca« (lavorador di terra) Iseppo Vascot-
to in Zuane Manzuol. Komit Giorgilà si je najprej dal prinesti »bokal vina«,
ki mu ga je prodal Ivan iz Šibenika, gostilničar v Izoli, nato se je dal zapelja-
ti do Strunjana. Tu je stopil s čolna in z duhovnikom Russignanom obiskal
»strunjansko mater božjo, da bi dobil odpustek« (lo butammo alla madon-
na de Strugnan a tuor la perdonanza /…/ l’andò alla madonna de Strugnan a
tour il perdon). Po tem se je ponovno vkrcal na čoln in zapeljali so ga do Pira-
na, kjer se je dal izkrcati pri tamkajšnji ladjedelnici pri Sv. Bernardinu, po dru-
gih pričanjih pa nekje v mestu (se ha fatto butar a S. Bernardin /…/ lo butasse-
mo ai squeri a Piran /…/ si ha fatto butar, a una ruia, et non ha volesto andar
al porto …lo butassemo su una vica a Piran). Komit naj bi povedal le, da »če
bi bil na galeji, bi ga narezali na kose«, in da si je »po naključju rešil življen-
je« (disse solamente che se l‘era in galia lo haverian tagliado a pezzi /…/ disse,
che l‘era comito di questa galia et che haveva scappolado la vita). A preiskovalca
je posebej zanimalo, ali je odnesel kaj denarja z oropane galeje. Po pričevan-
ju gostilničarja Ivana iz Šibenika in čolnarja Geronima Gerella naj bi namreč
duhovnik Matthio Russignan povedal, da se mu je videlo, kako je imel v hla-
čah poln žep denarja, saj se mu je poznalo vse do kolena. Russignan se je o tem
izrazil slikovito: »V čolnu smo imeli zaklad« (il prete mi ha detto, havevemo il
figo in barca, perche l‘ haveva li soldi a basso nelle braghesse /…/ disse che li pare-
va, che l’ havesse dei danari nelle braghesse verso lj Zinochi). Vendar so na zasli-
šanju vsi zatrdili, da je to povedal duhovnik, a sami niso opazili denarja, razen
tega, ki ga je imel komit Giorgilà s Krete v torbici, da jih je plačal z enim sku-
dom in vprašal, ali je dovolj. Duhovnik Russignan pa se na Foscarinijev strogi
poziv na zaslišanje ni odzval.27
Čeprav so sklepi predvidevali, da se postopek prične tudi v odsotnosti
obdolžencev, so bila zaslišanja soprakomitov v Benetkah izvedena šele več kot
leto dni po dogodku, saj sta preiskovanca Alvise Marcello in Nicolo Zen za-
prosila in pridobila odlog obravnave zato, da sta lahko izpeljala svoje vojaške
naloge v Sredozemlju. Obema je beneški senat priznaval, da v javno korist
načelujeta galejama, potrebnima v boju proti gusarjem v Levantu.28 Antonio
Loredan se je pri avogadorju Foscariniju zglasil ne osem, temveč okoli štiri-
deset dni po uporu (10. junija 1605) in prejel navodilo, naj do drugačnega uka-
27 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 32v–33; Zuanne da Sebenico hosto a Isola (Koper, 8. maj
1605); prav tam, f. 54, Geronimo Gerello da Isola, saliner, et barcarolo (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f.
54v, Iseppo Vascoto da Isola, Lavorador di terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Zuane Manzuol de
Isola, Lavorador de terra (Koper, 9. maj 1605); prav tam, f. 55, Michiel calegher da Udene habita a Isola
(Koper, 9. maj 1605).
28 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15, 19, 37–39.
97
