Page 98 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 98
krvavi poljub svobode
za ostane na svojem domu v Benetkah.29 Za začetek obravnave so po povrat-
ku Marcella in Zena počakali še na komita Giorgilàja. Potem ko se je zglasil
pri avogadorju, mu je bilo namreč na njegovo prošnjo dovoljeno, da namesto
v zaporu sodno obravnavo dočaka v svoji službi na galeji Loredani, katere po-
veljstvo je medtem prevzel Antoniov brat Francesco.30 Obvestilo o pozivu na
pričanje je Giorgilà prejel v Zadru. Tako so v Benetkah kljub takojšnjemu
začetnemu odzivu z zaslišanji pričeli šele na začetku poletja naslednjega leta
1606.
Komit Giorgilà je na zaslišanjih trdil, da je galejo zapustil z dovoljenjem
soprakomita Loredana, da je nato sodeloval pri njenem reševanju, ko so jo na-
šli nasedlo v Grljanu, in jo nato vodil do Kopra, kjer jo je »lepo privezal«. Po-
vedal je, da je nato sam prišel v Benetke poročat, se posvetovat in zato, da bi
se oblekel, saj naj bi ga okradli čisto vsega. Nasprotno so ga obtoževali, da je
ukradel denar in da ga je imel polne žepe, saj so priče povedale, kako »se je vi-
delo, da je imel polno denarja v hlačah, saj je znak segal do kolena« (appareva
che havesti quantità de danari nelle braghesse, che corrispondeva il segno fino al
Zenochi). A Giorgilà je vztrajal pri svoji nedolžnosti.31
Zen, Marcello in Loredan, vsak od treh beneških plemičev, je odloč-
no zagovarjal svoje pravilno ravnanje, njihova pričanja pa so bila vsakič manj
plemenita in diplomatska – prehajala so od zavračanja lastne odgovornos-
ti do medsebojnega zvračanja krivde. Odločitev je padla na predvečer dru-
ge obletnice obravnavanega dogodka (26. april 1607) in je bila vsaj deloma ne-
pričakovana. Na glasovanje tridesetčlanske komisije, sestavljene iz delegatov
senata, je bil dan sklep o primeru Antonia Loredana, ki je predvideval nadal-
jevanje sodnega postopka. A predlog je padel, zanj je glasovalo le devet od šti-
riindvajsetih prisotnih, proti jih je bilo štirinajst, eden je bil vzdržan. Anto-
nio Loredan je bil s tem oproščen. Pri ostalih treh je bil že predlagani sklep
oprostilen. Soprakomit Marcello je bil oproščen z devetnajstimi glasovi za in s
petimi proti, soprakomit Zen in komit galeje Loredane Georgilà s Krete pa sta
bila soglasno oproščena. Na koncu se je torej proces proti četverici zaključil z
oprostilnimi sodbami.32
29 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15.
30 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 42, 45.
31 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 69v–70, Jorgila della Canea, Benetke, 6. julij 1606.
32 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 34.
98
za ostane na svojem domu v Benetkah.29 Za začetek obravnave so po povrat-
ku Marcella in Zena počakali še na komita Giorgilàja. Potem ko se je zglasil
pri avogadorju, mu je bilo namreč na njegovo prošnjo dovoljeno, da namesto
v zaporu sodno obravnavo dočaka v svoji službi na galeji Loredani, katere po-
veljstvo je medtem prevzel Antoniov brat Francesco.30 Obvestilo o pozivu na
pričanje je Giorgilà prejel v Zadru. Tako so v Benetkah kljub takojšnjemu
začetnemu odzivu z zaslišanji pričeli šele na začetku poletja naslednjega leta
1606.
Komit Giorgilà je na zaslišanjih trdil, da je galejo zapustil z dovoljenjem
soprakomita Loredana, da je nato sodeloval pri njenem reševanju, ko so jo na-
šli nasedlo v Grljanu, in jo nato vodil do Kopra, kjer jo je »lepo privezal«. Po-
vedal je, da je nato sam prišel v Benetke poročat, se posvetovat in zato, da bi
se oblekel, saj naj bi ga okradli čisto vsega. Nasprotno so ga obtoževali, da je
ukradel denar in da ga je imel polne žepe, saj so priče povedale, kako »se je vi-
delo, da je imel polno denarja v hlačah, saj je znak segal do kolena« (appareva
che havesti quantità de danari nelle braghesse, che corrispondeva il segno fino al
Zenochi). A Giorgilà je vztrajal pri svoji nedolžnosti.31
Zen, Marcello in Loredan, vsak od treh beneških plemičev, je odloč-
no zagovarjal svoje pravilno ravnanje, njihova pričanja pa so bila vsakič manj
plemenita in diplomatska – prehajala so od zavračanja lastne odgovornos-
ti do medsebojnega zvračanja krivde. Odločitev je padla na predvečer dru-
ge obletnice obravnavanega dogodka (26. april 1607) in je bila vsaj deloma ne-
pričakovana. Na glasovanje tridesetčlanske komisije, sestavljene iz delegatov
senata, je bil dan sklep o primeru Antonia Loredana, ki je predvideval nadal-
jevanje sodnega postopka. A predlog je padel, zanj je glasovalo le devet od šti-
riindvajsetih prisotnih, proti jih je bilo štirinajst, eden je bil vzdržan. Anto-
nio Loredan je bil s tem oproščen. Pri ostalih treh je bil že predlagani sklep
oprostilen. Soprakomit Marcello je bil oproščen z devetnajstimi glasovi za in s
petimi proti, soprakomit Zen in komit galeje Loredane Georgilà s Krete pa sta
bila soglasno oproščena. Na koncu se je torej proces proti četverici zaključil z
oprostilnimi sodbami.32
29 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 15.
30 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal Se-
nato, f. 42, 45.
31 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Diffese dei Sopracomiti et Comito nel consiglio de 30 delegati dal
Senato, f. 69v–70, Jorgila della Canea, Benetke, 6. julij 1606.
32 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 4, Boscador Simeone fuggito dalla galera Loredana, f. 34.
98
