Page 207 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 207
Analiza, rezultati in ugotovitve 207
pozitivno smer vpliva na uspešnost managementa znanja, kar potrjujejo
tudi navedene raziskave.
Primerjava rezultatov s sorodnimi raziskavami na področju bivše
Jugoslavije
Poleg ocene vpliva dejavnikov v modelu uspešnosti managementa znanja
ter vpliva slednjega na uspešnost poslovanja smo s podatki pridobljenimi
z raziskavo želeli primerjati rezultate s sorodnimi raziskavami na področju
bivše Jugoslavije. Naše poizvedbe o rezultatih sorodnih raziskav na podro-
čju bivše Jugoslavije so pokazali, da raziskav, ki bi ugotavljali vpliv določe-
nih dejavnikov na uspešnost managementa znanja ni bilo.
Prišli pa smo do podatkov o podobnih raziskavah. V Srbiji je avtor Bo-
rislav Kolarić (2007) v svoji raziskavi ugotavljal, koliko je organizacijska
kultura v »Telekomu Srbije« primerna za izvajanje managementa znanja.
V raziskavi ugotavlja, da so zaposleni kot tudi managerji delno seznanjeni
o pojmu managementa znanja, poleg tega pa tudi, da zaposleni svoje zna-
nje delijo v svojem oddelku oziroma v službi in da imajo visoko stopnjo za-
upanja med seboj, vendar pa pri kakšnem poslovnem problemu za pomoč
raje prosijo svoje kolege kot svoje managerje. Kolarić nadalje ugotavlja, da
zaposleni zelo redko sodelujejo v procesu odločanja, za svoje kreativnosti
in inovacije pa so le redko nagrajeni (na to vprašanje je samo 22 % anketi-
ranih odgovorilo da in kar 62 % anketiranih je odgovorilo ne). Anketiran-
ci so v svojih odgovorih v zvezi s stopnjo kakovosti sodelovanja med služ-
bami podajali zelo različne odgovore tako da jih je kar 47 % reklo, da je
stopnja kakovosti sodelovanja na zadostni ravni in 46 % da je ta na nizki
ravni. V zvezi z vodenjem anketirani trdijo, da managerji samo občasno ali
redko s svojimi postopki in izkušnjami dajejo pozitiven primer zaposlenim.
Iz raziskave lahko zaključimo da še vedno nimajo točno določenega siste-
ma nagrajevanja, saj v pričo temu govorijo odgovori zaposlenih, ki pravijo,
da je neenakomerno razdeljeno nagrajevanje v podjetju. Branislav Kolarić
v svojem članku predlaga določene spremembe v sami organizacijski kul-
turi, da bi ta lahko odgovorila na izzive in potrebe koncepta managemen-
ta znanja v podjetju.
Avtorji Petković, Aleksić Mirić in Božinović (2011) v svojem izvirnem
znanstvenem članku primerjajo korporativno vodenje in management zna-
nja. Na teoretičen način podajo pregled teorije v zvezi z vodenjem in ma-
nagementom znanja.
V Sloveniji ni zaslediti sorodne raziskave v zvezi z modelom dejavnikov
uspešnosti managementa znanja, čeprav obstaja kar nekaj strokovne litera-
ture, kjer avtorji obravnavajo področje managementa znanja v posameznih
pozitivno smer vpliva na uspešnost managementa znanja, kar potrjujejo
tudi navedene raziskave.
Primerjava rezultatov s sorodnimi raziskavami na področju bivše
Jugoslavije
Poleg ocene vpliva dejavnikov v modelu uspešnosti managementa znanja
ter vpliva slednjega na uspešnost poslovanja smo s podatki pridobljenimi
z raziskavo želeli primerjati rezultate s sorodnimi raziskavami na področju
bivše Jugoslavije. Naše poizvedbe o rezultatih sorodnih raziskav na podro-
čju bivše Jugoslavije so pokazali, da raziskav, ki bi ugotavljali vpliv določe-
nih dejavnikov na uspešnost managementa znanja ni bilo.
Prišli pa smo do podatkov o podobnih raziskavah. V Srbiji je avtor Bo-
rislav Kolarić (2007) v svoji raziskavi ugotavljal, koliko je organizacijska
kultura v »Telekomu Srbije« primerna za izvajanje managementa znanja.
V raziskavi ugotavlja, da so zaposleni kot tudi managerji delno seznanjeni
o pojmu managementa znanja, poleg tega pa tudi, da zaposleni svoje zna-
nje delijo v svojem oddelku oziroma v službi in da imajo visoko stopnjo za-
upanja med seboj, vendar pa pri kakšnem poslovnem problemu za pomoč
raje prosijo svoje kolege kot svoje managerje. Kolarić nadalje ugotavlja, da
zaposleni zelo redko sodelujejo v procesu odločanja, za svoje kreativnosti
in inovacije pa so le redko nagrajeni (na to vprašanje je samo 22 % anketi-
ranih odgovorilo da in kar 62 % anketiranih je odgovorilo ne). Anketiran-
ci so v svojih odgovorih v zvezi s stopnjo kakovosti sodelovanja med služ-
bami podajali zelo različne odgovore tako da jih je kar 47 % reklo, da je
stopnja kakovosti sodelovanja na zadostni ravni in 46 % da je ta na nizki
ravni. V zvezi z vodenjem anketirani trdijo, da managerji samo občasno ali
redko s svojimi postopki in izkušnjami dajejo pozitiven primer zaposlenim.
Iz raziskave lahko zaključimo da še vedno nimajo točno določenega siste-
ma nagrajevanja, saj v pričo temu govorijo odgovori zaposlenih, ki pravijo,
da je neenakomerno razdeljeno nagrajevanje v podjetju. Branislav Kolarić
v svojem članku predlaga določene spremembe v sami organizacijski kul-
turi, da bi ta lahko odgovorila na izzive in potrebe koncepta managemen-
ta znanja v podjetju.
Avtorji Petković, Aleksić Mirić in Božinović (2011) v svojem izvirnem
znanstvenem članku primerjajo korporativno vodenje in management zna-
nja. Na teoretičen način podajo pregled teorije v zvezi z vodenjem in ma-
nagementom znanja.
V Sloveniji ni zaslediti sorodne raziskave v zvezi z modelom dejavnikov
uspešnosti managementa znanja, čeprav obstaja kar nekaj strokovne litera-
ture, kjer avtorji obravnavajo področje managementa znanja v posameznih
