Page 210 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 210
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
virih redko zaslediti konkreten in ovrednoten model uspešnosti manage-
menta znanja, ki se ponuja kot standardizirana rešitev za opredeljevanje de-
javnikov uspešnosti managementa znanja v organizacijah.
Management znanja smo opredelili kot sistematičen pristop, ki zaje-
ma celotno organizacijo, pri čemer management znanja predstavlja pro-
ces ustvarjanja, zajemanja, shranjevanja, pripravljanja in razširjanja znanja.
Gre za dejavnost, ki zajema organizacijske procese, ki zahtevajo sinergijo
med obdelavo podatkov in informacij v informacijskem sistemu ter krea-
tivno in inovativno kapaciteto ljudi. Ti procesi so namenjeni povečevanju
kolektivnega znanja in posredno inovacij, zaradi česar zaposleni delujejo
bolj učinkovito in produktivno. Lahko rečemo, da je management znanja
umetnost ustvarjanja vrednosti z izkoriščanjem neotipljivih virov podjetja,
kot je človeški kapital.
210 Management znanja predstavlja enega od načinov, da se izzivi in nevar-
nosti sodobnega in nepredvidljivega poslovnega okolja spremenijo v prilož-
nosti ter morebitne konkurenčne prednosti. V ta namen smo preučili de-
javnike vpliva na uspešnost managementa znanja. Poiskali smo empirične
raziskave na temo dejavniki vpliva in management znanja ter preverili, ka-
tere dejavnike so raziskovalci uporabljali kot ključne dejavnike uspešnosti
managementa znanja. S primerjavo in sintezo teh raziskav smo opredelili
ključne dejavnike uspeha managementa znanja. Prišli smo do sklepa, da so
ključni dejavniki uspeha managementa znanja organizacijska kultura, člo-
veški kapital, informacijska-komunikacijska tehnologija, sistem nagrajeva-
nja, organizacijska struktura in vodenje.
Cilj tega dela je bil tudi, z uporabo anketnega vprašalnika, ugotoviti,
kateri od dejavnikov – organizacijska kultura, človeški kapital, informacij-
ska-komunikacijska tehnologija, sistem nagrajevanja, organizacijska struk-
tura in vodenje – vplivajo na uspešnost managementa znanja na primeru
podjetij iz BiH. Z namenom empiričnega preverjanja postavljenih hipo-
tez smo uporabili faktorsko analizo in metodologijo strukturnih linear-
nih enačb.
Rezultati bivariatne regresijske analize so potrdili pozitiven vpliv v raz-
iskavo vključenih ključnih dejavnikov uspeha kot so organizacijska kultu-
ra, vodenje, informacijska tehnologija, sistem nagrajevanja in človeški ka-
pital, ki jih lahko povežemo s H1, H2, H3, H4 in H6 hipotezami, razen
dejavnika organizacijske strukture (H5), ki nima statistično značilen vpliv
na uspešnost managementa znanja. Potem smo vpliv vseh šestih dejav-
nikov, vključenih v konceptualni model, preverili skupaj z metodologijo
strukturnih linearnih enačb in prišli do novih rezultatov raziskave. Ugoto-
vili smo, glede na postavljeni konceptualni model in skupni vpliv ključnih
virih redko zaslediti konkreten in ovrednoten model uspešnosti manage-
menta znanja, ki se ponuja kot standardizirana rešitev za opredeljevanje de-
javnikov uspešnosti managementa znanja v organizacijah.
Management znanja smo opredelili kot sistematičen pristop, ki zaje-
ma celotno organizacijo, pri čemer management znanja predstavlja pro-
ces ustvarjanja, zajemanja, shranjevanja, pripravljanja in razširjanja znanja.
Gre za dejavnost, ki zajema organizacijske procese, ki zahtevajo sinergijo
med obdelavo podatkov in informacij v informacijskem sistemu ter krea-
tivno in inovativno kapaciteto ljudi. Ti procesi so namenjeni povečevanju
kolektivnega znanja in posredno inovacij, zaradi česar zaposleni delujejo
bolj učinkovito in produktivno. Lahko rečemo, da je management znanja
umetnost ustvarjanja vrednosti z izkoriščanjem neotipljivih virov podjetja,
kot je človeški kapital.
210 Management znanja predstavlja enega od načinov, da se izzivi in nevar-
nosti sodobnega in nepredvidljivega poslovnega okolja spremenijo v prilož-
nosti ter morebitne konkurenčne prednosti. V ta namen smo preučili de-
javnike vpliva na uspešnost managementa znanja. Poiskali smo empirične
raziskave na temo dejavniki vpliva in management znanja ter preverili, ka-
tere dejavnike so raziskovalci uporabljali kot ključne dejavnike uspešnosti
managementa znanja. S primerjavo in sintezo teh raziskav smo opredelili
ključne dejavnike uspeha managementa znanja. Prišli smo do sklepa, da so
ključni dejavniki uspeha managementa znanja organizacijska kultura, člo-
veški kapital, informacijska-komunikacijska tehnologija, sistem nagrajeva-
nja, organizacijska struktura in vodenje.
Cilj tega dela je bil tudi, z uporabo anketnega vprašalnika, ugotoviti,
kateri od dejavnikov – organizacijska kultura, človeški kapital, informacij-
ska-komunikacijska tehnologija, sistem nagrajevanja, organizacijska struk-
tura in vodenje – vplivajo na uspešnost managementa znanja na primeru
podjetij iz BiH. Z namenom empiričnega preverjanja postavljenih hipo-
tez smo uporabili faktorsko analizo in metodologijo strukturnih linear-
nih enačb.
Rezultati bivariatne regresijske analize so potrdili pozitiven vpliv v raz-
iskavo vključenih ključnih dejavnikov uspeha kot so organizacijska kultu-
ra, vodenje, informacijska tehnologija, sistem nagrajevanja in človeški ka-
pital, ki jih lahko povežemo s H1, H2, H3, H4 in H6 hipotezami, razen
dejavnika organizacijske strukture (H5), ki nima statistično značilen vpliv
na uspešnost managementa znanja. Potem smo vpliv vseh šestih dejav-
nikov, vključenih v konceptualni model, preverili skupaj z metodologijo
strukturnih linearnih enačb in prišli do novih rezultatov raziskave. Ugoto-
vili smo, glede na postavljeni konceptualni model in skupni vpliv ključnih
