Page 213 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 213
Sklep 213
zaposlenih, nagrajevanja, strukture podjetja in ravnanja s človeškimi viri.
Rezultati študije lahko pomagajo podjetjem razumeti učinke uspešnega
managementa znanja in kako učinkovitost uspešnega managementa zna-
nja vpliva na končno uspešnost podjetja. Z identifikacijo dejavnikov vpliva
na uspešnost managementa znanja smo podjetjem olajšali postopek presoje
stanja managementa znanja v podjetju, hkrati pa tudi opredelili področja
za morebitne izboljšave. Pridobljeni rezultati bodo podjetjem v BiH in tudi
drugim podjetjem držav v razvoju, omogočili podrobnejši vpogled v nabor
dejavnikov uspešnosti managementa znanja. S tem bo poraba finančnih
sredstev, namenjenih spodbujanju in uvajanju managementa znanja, raci-
onalnejša in učinkovitejša, omogočena pa bo tudi uporaba rezultatov raz-
iskave pri različnih razvojnih programih, ki so že prisotni kot projekti za
izboljšanje stanja izobraževanja v BiH (Tempus, projekti EU, projekti čez-
mejnega sodelovanja na različnih temah, projekti IPA in drugi).
Kot smo predhodno omenili, se omejitve raziskave nanašajo na konte-
kst in naravo vzorčenja. V raziskavo so bila vključena bosanska podjetja, ki
zaposlujejo od 10 do 600 ljudi. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako se model ob-
nese v kakšnem drugem kontekstu, morebiti v kakšni drugi dejavnosti ali
državi podobne oz. višje stopnje razvitosti. S tem v zvezi bi lahko opravi-
li tudi navzkrižno vrednotenje, s katerim bi preverili stabilnost modela na
drugih vzorcih. Ravno tako bi bilo koristno primerjati kakšen konkurenč-
ni model s tu predstavljenim. Ključno omejitev pa predstavlja dejstvo, da
gre za percepcijsko merjenje, zaradi česar lahko subjektivno podane ocene
vprašanih vodijo do merskih napak.
Vedno se je treba zavedati možnega vpliva manjkajočih spremenljivk,
ki bi utegnile statistično značilno vplivati na povezave med elementi mode-
la. Model predstavlja relativno dobro ravnotežje med kompleksnostjo vpli-
va šestih vplivnih dejavnikov na management znanja in na finančen in ne-
finančen rezultat poslovanja podjetja na eni ter enostavnostjo formulacije
povezav v modelu na drugi strani. Konceptualen model je razvit na podlagi
vsebinskih teorij in spoznanj številnih domačih in tujih raziskav.
Za nadaljnje raziskave ostaja še odprto vprašanje, ali je treba razlikova-
ti med različnimi komponentami uspešnosti managementa znanja ter na
kakšen način. Zanimivo bi bilo namreč raziskati, ali obstaja razlika med
podjetji iz drugih dejavnosti in isto raziskavo opraviti v drugih državah ter
tako opraviti mednarodno primerjalno študijo. Vsekakor je to ena od zani-
mivejših tem za nadaljnje raziskave.
zaposlenih, nagrajevanja, strukture podjetja in ravnanja s človeškimi viri.
Rezultati študije lahko pomagajo podjetjem razumeti učinke uspešnega
managementa znanja in kako učinkovitost uspešnega managementa zna-
nja vpliva na končno uspešnost podjetja. Z identifikacijo dejavnikov vpliva
na uspešnost managementa znanja smo podjetjem olajšali postopek presoje
stanja managementa znanja v podjetju, hkrati pa tudi opredelili področja
za morebitne izboljšave. Pridobljeni rezultati bodo podjetjem v BiH in tudi
drugim podjetjem držav v razvoju, omogočili podrobnejši vpogled v nabor
dejavnikov uspešnosti managementa znanja. S tem bo poraba finančnih
sredstev, namenjenih spodbujanju in uvajanju managementa znanja, raci-
onalnejša in učinkovitejša, omogočena pa bo tudi uporaba rezultatov raz-
iskave pri različnih razvojnih programih, ki so že prisotni kot projekti za
izboljšanje stanja izobraževanja v BiH (Tempus, projekti EU, projekti čez-
mejnega sodelovanja na različnih temah, projekti IPA in drugi).
Kot smo predhodno omenili, se omejitve raziskave nanašajo na konte-
kst in naravo vzorčenja. V raziskavo so bila vključena bosanska podjetja, ki
zaposlujejo od 10 do 600 ljudi. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako se model ob-
nese v kakšnem drugem kontekstu, morebiti v kakšni drugi dejavnosti ali
državi podobne oz. višje stopnje razvitosti. S tem v zvezi bi lahko opravi-
li tudi navzkrižno vrednotenje, s katerim bi preverili stabilnost modela na
drugih vzorcih. Ravno tako bi bilo koristno primerjati kakšen konkurenč-
ni model s tu predstavljenim. Ključno omejitev pa predstavlja dejstvo, da
gre za percepcijsko merjenje, zaradi česar lahko subjektivno podane ocene
vprašanih vodijo do merskih napak.
Vedno se je treba zavedati možnega vpliva manjkajočih spremenljivk,
ki bi utegnile statistično značilno vplivati na povezave med elementi mode-
la. Model predstavlja relativno dobro ravnotežje med kompleksnostjo vpli-
va šestih vplivnih dejavnikov na management znanja in na finančen in ne-
finančen rezultat poslovanja podjetja na eni ter enostavnostjo formulacije
povezav v modelu na drugi strani. Konceptualen model je razvit na podlagi
vsebinskih teorij in spoznanj številnih domačih in tujih raziskav.
Za nadaljnje raziskave ostaja še odprto vprašanje, ali je treba razlikova-
ti med različnimi komponentami uspešnosti managementa znanja ter na
kakšen način. Zanimivo bi bilo namreč raziskati, ali obstaja razlika med
podjetji iz drugih dejavnosti in isto raziskavo opraviti v drugih državah ter
tako opraviti mednarodno primerjalno študijo. Vsekakor je to ena od zani-
mivejših tem za nadaljnje raziskave.
