Page 211 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 211
Sklep 211
dejavnikov na uspešnost managementa znanja, da od šestih hipotez (H1–
H6) lahko potrdimo samo dve hipotezi, in sicer, da vodenje (H2) in člo-
veški kapital (H6) statistično značilno in pozitivno vlivata na uspešnost
managementa znanja. Ta spoznanja, kot tudi ne tako dobro prilagajanje
konceptualnega modela statističnim podatkom, so nas navedla, da opravi-
mo korak več in modificiramo konceptualni model. Na podlagi modifici-
ranega modela smo ugotovili, da vseh šest ključnih dejavnikov statistično
značilno in pozitivno vpliva na uspešnost managementa znanja, s čimer bi
lahko potrdili vseh šest hipotez (H1–H6) iz te raziskave.
Z uporabo anketnega vprašalnika smo skušali oceniti vpliv manage-
menta znanja na poslovno uspešnost podjetij iz BiH, merjeno s finančnim
kazalnikom kot dobičkonosnost (H7) in nefinančnim kazalnikom kot tr-
žni delež (H8). Na podlagi literature in nekaterih raziskav smo se opredelil,
da uspešnost poslovanja merimo s finančnim in nefinančnim kazalnikom.
Za finančni kazalnik smo uporabili dobičkonosnost poslovanja podjetja in
pri nefinančnem kazalniku smo se opredelili za tržni delež. Ta dva kazalni-
ka se najpogosteje uporabljata pri merjenju uspešnosti poslovanja podjetja.
Z rezultati bivariatne regresijske analize smo ugotovili, da manage-
ment znanja statistično značilno in pozitivno vpliva na finančni in nefi-
nančni kazalnik uspešnosti poslovanja, s tem v zvezi bi lahko potrdili hipo-
tezi H7 in H8. Ker je cilj naloge bil ugotoviti vpliv managementa znanja na
uspešnost poslovanja v konceptualnem modelu, smo ti dve hipotezi preve-
rili s pomočjo metodologije linearnih enačb. Z rezultati smo lahko potrdi-
li obe hipotezi (H7 in H8), saj management znanja statistično in pozitivno
vpliva na finančno in nefinančno uspešnost poslovanja podjetja. Z rezultati
modificiranega modela smo tudi potrdili navedene predpostavke.
Izdelali smo torej model dejavnikov vpliva na uspešnost managementa
znanja, kar je bil namen tega dela, in to na način da smo postavili koncep-
tualni model, ki pa v osnovi ni bil dovolj dober in se ni dovolj dobro ujemal
s statističnimi podatki in tudi naše predpostavke v večini ni potrdil, zato
smo se odločili za modificiranje modela, s katerim smo prišli do novih ugo-
tovitev in spoznanj. Ugotavljamo torej, da vsi ključni dejavniki statistično
pozitivno vplivajo na uspešnost managementa znanja in tudi, da manage-
ment znanja posledično statistično pozitivno vpliva na finančno in nefi-
nančno uspešnost poslovanja podjetja. Tako smo potrdili vseh osem pos-
tavljenih hipotez.
Izdelan model vplivnih dejavnikov uspešnosti managementa znanja
prvič na enem mestu združuje šest ključnih dejavnikov, ki pozitivno vpli-
vajo na uspešnost managementa znanja in posredno na finančno in nefi-
nančno uspešnost poslovanja podjetja. Sklepamo lahko, da uveljavljanje
dejavnikov na uspešnost managementa znanja, da od šestih hipotez (H1–
H6) lahko potrdimo samo dve hipotezi, in sicer, da vodenje (H2) in člo-
veški kapital (H6) statistično značilno in pozitivno vlivata na uspešnost
managementa znanja. Ta spoznanja, kot tudi ne tako dobro prilagajanje
konceptualnega modela statističnim podatkom, so nas navedla, da opravi-
mo korak več in modificiramo konceptualni model. Na podlagi modifici-
ranega modela smo ugotovili, da vseh šest ključnih dejavnikov statistično
značilno in pozitivno vpliva na uspešnost managementa znanja, s čimer bi
lahko potrdili vseh šest hipotez (H1–H6) iz te raziskave.
Z uporabo anketnega vprašalnika smo skušali oceniti vpliv manage-
menta znanja na poslovno uspešnost podjetij iz BiH, merjeno s finančnim
kazalnikom kot dobičkonosnost (H7) in nefinančnim kazalnikom kot tr-
žni delež (H8). Na podlagi literature in nekaterih raziskav smo se opredelil,
da uspešnost poslovanja merimo s finančnim in nefinančnim kazalnikom.
Za finančni kazalnik smo uporabili dobičkonosnost poslovanja podjetja in
pri nefinančnem kazalniku smo se opredelili za tržni delež. Ta dva kazalni-
ka se najpogosteje uporabljata pri merjenju uspešnosti poslovanja podjetja.
Z rezultati bivariatne regresijske analize smo ugotovili, da manage-
ment znanja statistično značilno in pozitivno vpliva na finančni in nefi-
nančni kazalnik uspešnosti poslovanja, s tem v zvezi bi lahko potrdili hipo-
tezi H7 in H8. Ker je cilj naloge bil ugotoviti vpliv managementa znanja na
uspešnost poslovanja v konceptualnem modelu, smo ti dve hipotezi preve-
rili s pomočjo metodologije linearnih enačb. Z rezultati smo lahko potrdi-
li obe hipotezi (H7 in H8), saj management znanja statistično in pozitivno
vpliva na finančno in nefinančno uspešnost poslovanja podjetja. Z rezultati
modificiranega modela smo tudi potrdili navedene predpostavke.
Izdelali smo torej model dejavnikov vpliva na uspešnost managementa
znanja, kar je bil namen tega dela, in to na način da smo postavili koncep-
tualni model, ki pa v osnovi ni bil dovolj dober in se ni dovolj dobro ujemal
s statističnimi podatki in tudi naše predpostavke v večini ni potrdil, zato
smo se odločili za modificiranje modela, s katerim smo prišli do novih ugo-
tovitev in spoznanj. Ugotavljamo torej, da vsi ključni dejavniki statistično
pozitivno vplivajo na uspešnost managementa znanja in tudi, da manage-
ment znanja posledično statistično pozitivno vpliva na finančno in nefi-
nančno uspešnost poslovanja podjetja. Tako smo potrdili vseh osem pos-
tavljenih hipotez.
Izdelan model vplivnih dejavnikov uspešnosti managementa znanja
prvič na enem mestu združuje šest ključnih dejavnikov, ki pozitivno vpli-
vajo na uspešnost managementa znanja in posredno na finančno in nefi-
nančno uspešnost poslovanja podjetja. Sklepamo lahko, da uveljavljanje
