Page 157 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
Sklepna misel
Medijski diskurz je posebna oblika diskurza, ki je v sodobni družbi name-
njen tudi za formiranje politične javnosti (Bašić Hrvatin 2008), čeprav naj
bi bila osnovna naloga medijev predvsem posredovanje sporočil z različ-
nih področij javne komunikacije. Bašić Hrvatinova (ibid.) problematizi-
ra tri predpostavke, ki se nanašajo na delovanje medijev v sodobni druž-
bi: mediji javnost in družbo informirajo in formirajo, saj sami odločajo kaj
in kako bodo povedali ter zakaj je do dogodka prišlo; mediji preusmerjajo
pozornost na izbrana vprašanja/dogodke in tako (re)producirajo obstoje-
či simbolni red; in množični mediji personalizirajo komunikacijo, s čimer
se doseganje skupnega sporočanjskega soglasja (lat. communis) spreminja v
individualno medijsko potrošništvo, posameznik naredi izbor dotoka in-
formacij v odvisnosti od svojih želja.
V ilustracijo diskurzov, ki občasno potekajo na političnem področju
izobraževanja v Sloveniji, predstavljamo izjavo tedanjega v. d. direktorja di-
rektorata za visoko šolstvo, Boruta Rončevića, ki je v Siolovi kolumni zapi-
sal, da ni tako pomembno kaj se dogaja z levico, naj ima ta svoje probleme,
pomembneje je kaj počnejo pomladne stranke (Rončević 2012a): »Slo-
venska pomlad je lahko močna le, če dela na sebi, če gradi lastno izobra-
ževalno, kadrovsko in komunikacijsko infrastrukturo, če je vpeta v med-
narodna omrežja.« Če zanemarimo vzporedno polemiko, ki se je razvila
– katere stranke so pomladne in katere ne, so navkljub kasnejšim pojasni-
lom avtorja, da je izjava iztrgana iz konteksta, številni bralci v burnih odzi-
vih ponovno podvomili v resničnost navedb, da vlada ne namerava vpelje-
vati šolnin ali privatizirati visokega šolstva. To naj ne bi bilo potrebno, saj
bodo šolnine prisiljeni uvesti kar obubožani visokošolski zavodi. Trampuš
Medijski diskurz je posebna oblika diskurza, ki je v sodobni družbi name-
njen tudi za formiranje politične javnosti (Bašić Hrvatin 2008), čeprav naj
bi bila osnovna naloga medijev predvsem posredovanje sporočil z različ-
nih področij javne komunikacije. Bašić Hrvatinova (ibid.) problematizi-
ra tri predpostavke, ki se nanašajo na delovanje medijev v sodobni druž-
bi: mediji javnost in družbo informirajo in formirajo, saj sami odločajo kaj
in kako bodo povedali ter zakaj je do dogodka prišlo; mediji preusmerjajo
pozornost na izbrana vprašanja/dogodke in tako (re)producirajo obstoje-
či simbolni red; in množični mediji personalizirajo komunikacijo, s čimer
se doseganje skupnega sporočanjskega soglasja (lat. communis) spreminja v
individualno medijsko potrošništvo, posameznik naredi izbor dotoka in-
formacij v odvisnosti od svojih želja.
V ilustracijo diskurzov, ki občasno potekajo na političnem področju
izobraževanja v Sloveniji, predstavljamo izjavo tedanjega v. d. direktorja di-
rektorata za visoko šolstvo, Boruta Rončevića, ki je v Siolovi kolumni zapi-
sal, da ni tako pomembno kaj se dogaja z levico, naj ima ta svoje probleme,
pomembneje je kaj počnejo pomladne stranke (Rončević 2012a): »Slo-
venska pomlad je lahko močna le, če dela na sebi, če gradi lastno izobra-
ževalno, kadrovsko in komunikacijsko infrastrukturo, če je vpeta v med-
narodna omrežja.« Če zanemarimo vzporedno polemiko, ki se je razvila
– katere stranke so pomladne in katere ne, so navkljub kasnejšim pojasni-
lom avtorja, da je izjava iztrgana iz konteksta, številni bralci v burnih odzi-
vih ponovno podvomili v resničnost navedb, da vlada ne namerava vpelje-
vati šolnin ali privatizirati visokega šolstva. To naj ne bi bilo potrebno, saj
bodo šolnine prisiljeni uvesti kar obubožani visokošolski zavodi. Trampuš