Page 155 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Visokošolske institucije 155
na njihovo produktivnost (raziskave, izsledki), učinkovitost (poučevanje in
objavljanje) in uporabnost (koristi inovativnih rešitev v okolju). Seveda se bo
uspeh univerz še naprej meril po številu diplomantov, magistrov in doktor-
jev znanosti ter po njihovi zaposljivosti. Zaradi hitrih družbenih in naravnih
sprememb bo univerza tudi po tej poti prisiljena tesneje sodelovati z okoljem
in gospodarstvom in skupaj z njim razvijati nova znanja, nove kompetence in
nova delovna mesta, iz tega naslova pa tudi programe vseživljenjskega učenja.
Razmere v okolju so se spremenile in potrebno je razmišljanje o prila-
gajanju na vseh področjih od organiziranosti do financiranja univerz, ven-
dar pa je potrebno posegati z občutkom in previdno. Maček (2007) disku-
tira o razpotjih slovenskega visokega šolstva:
Posebnost slovenske visokošolske zakonodaje, ki ni primerljiva z drugimi,
je »hibridna pravna osebnost«. Univerza sicer je pravna oseba, vendar imajo
hkrati delno pravno osebnost tudi univerzitetne članice, ko gre za sicer neja-
sno določeno »tržno« dejavnost. Ta tranzicijska posebnost je posledica ne-
doslednosti pri zadnji temeljitejši prenovi visokošolske zakonodaje. Zgodo-
vinsko gledano je bil prehod iz sistema »visokošolskih temeljnih organizacij
združenega dela« (nekdanji zakon o združenem delu), v katerem so imele
univerzitetne članice polno pravno osebnost, v sedanji hibridni sistem kom-
promisna rešitev, za katero je močnim fakultetam in posameznikom uspelo
prepričati takratno oblast. Do uvajanja bolonjske reforme takšna rešitev ni
bistveno ovirala delovanja univerz oziroma fakultet, se pa v spremenjenem
okolju čedalje bolj kaže kot pomanjkljivost. Nova sprememba zakonodaje
bi morala iti v rešitev z univerzo kot edino pravno entiteto. Nasprotovanja
in grožnje članic, da bo univerza razpadla, so kratkovidne, saj dogajanje v no-
vem okolju EU in v svetu govori o nasprotnih trendih, to je o združevanju že
velikih univerz in pridruževanju manjših raziskovalnih inštitutov zaradi po-
večane konkurenčne zmožnosti.
Različni pogledi na razvoj in rast visokošolskega sistema se odražajo
tudi v pogledih na dogajanja znotraj visokošolskih zavodov. Dejstvo je, da
imamo dobre, kakovostne javne visokošolske institucije, ki pa so se znašle
v težkem položaju, saj jim zmanjkuje sredstev za tekoče poslovanje, kaj šele
za razvojne naloge. Ne moremo tudi enačiti položaja različnih javnih za-
vodov, saj so nekateri že etablirani, druge pa je kriza doletela v polnem ra-
zvojnem zamahu.
na njihovo produktivnost (raziskave, izsledki), učinkovitost (poučevanje in
objavljanje) in uporabnost (koristi inovativnih rešitev v okolju). Seveda se bo
uspeh univerz še naprej meril po številu diplomantov, magistrov in doktor-
jev znanosti ter po njihovi zaposljivosti. Zaradi hitrih družbenih in naravnih
sprememb bo univerza tudi po tej poti prisiljena tesneje sodelovati z okoljem
in gospodarstvom in skupaj z njim razvijati nova znanja, nove kompetence in
nova delovna mesta, iz tega naslova pa tudi programe vseživljenjskega učenja.
Razmere v okolju so se spremenile in potrebno je razmišljanje o prila-
gajanju na vseh področjih od organiziranosti do financiranja univerz, ven-
dar pa je potrebno posegati z občutkom in previdno. Maček (2007) disku-
tira o razpotjih slovenskega visokega šolstva:
Posebnost slovenske visokošolske zakonodaje, ki ni primerljiva z drugimi,
je »hibridna pravna osebnost«. Univerza sicer je pravna oseba, vendar imajo
hkrati delno pravno osebnost tudi univerzitetne članice, ko gre za sicer neja-
sno določeno »tržno« dejavnost. Ta tranzicijska posebnost je posledica ne-
doslednosti pri zadnji temeljitejši prenovi visokošolske zakonodaje. Zgodo-
vinsko gledano je bil prehod iz sistema »visokošolskih temeljnih organizacij
združenega dela« (nekdanji zakon o združenem delu), v katerem so imele
univerzitetne članice polno pravno osebnost, v sedanji hibridni sistem kom-
promisna rešitev, za katero je močnim fakultetam in posameznikom uspelo
prepričati takratno oblast. Do uvajanja bolonjske reforme takšna rešitev ni
bistveno ovirala delovanja univerz oziroma fakultet, se pa v spremenjenem
okolju čedalje bolj kaže kot pomanjkljivost. Nova sprememba zakonodaje
bi morala iti v rešitev z univerzo kot edino pravno entiteto. Nasprotovanja
in grožnje članic, da bo univerza razpadla, so kratkovidne, saj dogajanje v no-
vem okolju EU in v svetu govori o nasprotnih trendih, to je o združevanju že
velikih univerz in pridruževanju manjših raziskovalnih inštitutov zaradi po-
večane konkurenčne zmožnosti.
Različni pogledi na razvoj in rast visokošolskega sistema se odražajo
tudi v pogledih na dogajanja znotraj visokošolskih zavodov. Dejstvo je, da
imamo dobre, kakovostne javne visokošolske institucije, ki pa so se znašle
v težkem položaju, saj jim zmanjkuje sredstev za tekoče poslovanje, kaj šele
za razvojne naloge. Ne moremo tudi enačiti položaja različnih javnih za-
vodov, saj so nekateri že etablirani, druge pa je kriza doletela v polnem ra-
zvojnem zamahu.
