Page 152 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 152
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Na nesodelovanje pristojnih ministrov opozarjajo tudi rektorji univerz. Že-
leli so sestanek ne le s Turkom, temveč tudi z ministroma za finance Janezom
Šušteršičem in javno upravo Senkom Pličaničem, ker si po besedah prorek-
torja ljubljanske univerze Mihe Juharta želijo pojasnilo o rezih, predvidenih v
predlogih proračunov za 2013 in 2014, pa tudi o tem, kakšna je strategija vlade
za področji visokega šolstva in znanosti. Jasnega odgovora niso dobili, sestan-
ka pa se nista udeležila ne Šušteršič ne Pličanič. Oba, kot so odgovorili z mi-
nistrstva, zato ker je imel druge nujne delovne obveznosti.
Ivelja (2012e):
Za Mateja Makaroviča in Matjaža Tomšiča, predstavnika zasebnih visoko-
šolskih zavodov, zakonska novela ni v ničemer sporna. Si želimo demokraci-
jo ali korporativizem, je glede sestave sveta NAKVIS retorično vprašal prvi
152 in poudaril, da tako kot doslej niso smele univerze pritiskati na svoje dele-
gate, naj glasujejo v njihovem interesu, tako poslej ne bo smela tega početi
vlada. Tomšič je k temu dodal, da so polemike okoli sestave sveta v največ-
ji meri odraz prizadevanj lobijev, da bi »preprečili vstop novih igralcev« v vi-
soko šolstvo.
Toplak (2001) razmišlja o sprejemanju vladavine prava in 'dinaritski
kulturi mitingov resnice' v akademski sferi:
Protislovje obstaja tudi med akademsko vodeno univerzo in administrativ-
no politično vodeno univerzo. Akademsko vodena pomeni, da je akadem-
ski šef tudi finančni šef. Mora biti oboje. Ne morejo akademsko voditi pro-
fesorji, finančno pa državni uradniki (npr. kancler), kar bi eni radi. Ta sistem
smo v preteklosti že imeli. Magna Charta zahteva skladno vodenje. Sooče-
ni smo z neprofitno edukacijo in komercializacijo univerze. Tržna ekonomi-
ja ponuja nove možnosti, a tudi nove skušnjave. Če ne gradimo sistema tako,
da bi vse te trende obvladovali, zaškripa in zašepa. Protislovje je tudi med in-
terdisciplinarnim izobraževanjem in specializiranim (značilnostjo industrij-
ske družbe), pa tudi med političnimi in kulturološkimi kriteriji. Individualna
odgovornost proti javni odgovornosti. V zakonu imamo načeloma jasno za-
pisano, kdo je komu odgovoren, a logika je ostala samoupravna. Zato kričijo
po avtonomiji fakultet in volji naroda.
Pejovnik (v Ivelja 2012c) odgovarja na izjave ministra Turka, naj uni-
verze poiščejo notranje rezerve, ob napovedovanih zmanjševanjih financi-
ranja visokega šolstva:
Univerza ni podjetje. Študentu, ki se vpiše v prvi letnik, moramo po zakonu
zagotoviti možnost študija tudi v višjih letnikih. Veljavni program moramo
Na nesodelovanje pristojnih ministrov opozarjajo tudi rektorji univerz. Že-
leli so sestanek ne le s Turkom, temveč tudi z ministroma za finance Janezom
Šušteršičem in javno upravo Senkom Pličaničem, ker si po besedah prorek-
torja ljubljanske univerze Mihe Juharta želijo pojasnilo o rezih, predvidenih v
predlogih proračunov za 2013 in 2014, pa tudi o tem, kakšna je strategija vlade
za področji visokega šolstva in znanosti. Jasnega odgovora niso dobili, sestan-
ka pa se nista udeležila ne Šušteršič ne Pličanič. Oba, kot so odgovorili z mi-
nistrstva, zato ker je imel druge nujne delovne obveznosti.
Ivelja (2012e):
Za Mateja Makaroviča in Matjaža Tomšiča, predstavnika zasebnih visoko-
šolskih zavodov, zakonska novela ni v ničemer sporna. Si želimo demokraci-
jo ali korporativizem, je glede sestave sveta NAKVIS retorično vprašal prvi
152 in poudaril, da tako kot doslej niso smele univerze pritiskati na svoje dele-
gate, naj glasujejo v njihovem interesu, tako poslej ne bo smela tega početi
vlada. Tomšič je k temu dodal, da so polemike okoli sestave sveta v največ-
ji meri odraz prizadevanj lobijev, da bi »preprečili vstop novih igralcev« v vi-
soko šolstvo.
Toplak (2001) razmišlja o sprejemanju vladavine prava in 'dinaritski
kulturi mitingov resnice' v akademski sferi:
Protislovje obstaja tudi med akademsko vodeno univerzo in administrativ-
no politično vodeno univerzo. Akademsko vodena pomeni, da je akadem-
ski šef tudi finančni šef. Mora biti oboje. Ne morejo akademsko voditi pro-
fesorji, finančno pa državni uradniki (npr. kancler), kar bi eni radi. Ta sistem
smo v preteklosti že imeli. Magna Charta zahteva skladno vodenje. Sooče-
ni smo z neprofitno edukacijo in komercializacijo univerze. Tržna ekonomi-
ja ponuja nove možnosti, a tudi nove skušnjave. Če ne gradimo sistema tako,
da bi vse te trende obvladovali, zaškripa in zašepa. Protislovje je tudi med in-
terdisciplinarnim izobraževanjem in specializiranim (značilnostjo industrij-
ske družbe), pa tudi med političnimi in kulturološkimi kriteriji. Individualna
odgovornost proti javni odgovornosti. V zakonu imamo načeloma jasno za-
pisano, kdo je komu odgovoren, a logika je ostala samoupravna. Zato kričijo
po avtonomiji fakultet in volji naroda.
Pejovnik (v Ivelja 2012c) odgovarja na izjave ministra Turka, naj uni-
verze poiščejo notranje rezerve, ob napovedovanih zmanjševanjih financi-
ranja visokega šolstva:
Univerza ni podjetje. Študentu, ki se vpiše v prvi letnik, moramo po zakonu
zagotoviti možnost študija tudi v višjih letnikih. Veljavni program moramo
