Page 153 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 153
Visokošolske institucije 153
izvesti do konca. Na univerzi ne moremo po potrebi ugasniti študenta in za-
mrzniti trenutno odvečnega profesorja!
Kocijančičeva (2008) pa je primerjala univerzo s trgovino, o čemer sta
razmišljali že Czarniawska in Genell (2002):
To so želje, univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne mo-
remo primerjati z odprtjem podružnice Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe,
jo pač zapreš. Ko pa ustanoviš šolo, moraš tistim, ki so se vpisali, zagotoviti,
da končajo študij. Univerza nastane samo s trdim delom. Biti mora stičišče
različnih znanj, ki se podajajo študentom. Zato je tako nevarno na pamet
ali na podlagi želja odpirati nove šole. V postopku akreditacije Nove univer-
ze je bilo celo izpuščeno ekspertno mnenje o njeni ustanovitvi. Tako ne gre.
Nova ustanova ima velikansko odgovornost. Lahko habilitira učitelje, pode-
ljuje doktorate. Vse to mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za vi-
sokošolski prostor, ki se bo razvrednotil.
STA (2012d) je posredovala spodnje poročilo o izjavi visokošolskega
ministra:
V okviru priprave novega zakona o financiranju visokega šolstva, ki ga bodo
predvidoma vložili prihodnje leto, pa bi lahko prisluhnili tudi predlogom, da
bi ministrstvo financiralo fakultete neposredno, pravi Turk. A, kot poudarja,
bi se za to odločili samo v primeru, če bi bila to prevladujoča želja akademske
skupnosti. Sam si sicer želi, da bi bilo visoko šolstvo to sposobno urejati znot-
raj svoje avtonomije. Doslej smo v Sloveniji po Turkovih besedah na podro-
čju izobraževanja »vsakemu dali po njegovih potrebah, a zaradi krize to žal
ni več mogoče«. Ob tem je pohvalil vodstvo mariborske univerze, da je z var-
čevalnimi ukrepi začelo takoj in ne čaka na september, ko se bodo sredstva
zmanjšala. »Tiha večina« tako po njegovih navedbah išče rezerve in dodatne
vire sredstev. Nasprotno pa Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kul-
ture Slovenije (Sviz) »ne zamudi nobene priložnosti, da bi poslabšal vzdušje
pogajalcev, ki se trudijo doseči socialni sporazum«, je dejal minister. A, kot
opozarja, bo brez sodelovanja težje. »Če nam bo sindikat prišel s svojimi sta-
lišči nasproti, se bom lažje pogajal z ministrstvom za finance za denar v pri-
hodnjih letih,« je prepričan.
Sklepa lahko torej, da se veliko eksperimentiranja pri financiranju uni-
verz obeta tudi v prihodnje, kar niso ravno razmere, ki bi omogočale sta-
bilen razvoj in priložnost za načrtovanje le tega. Naslednja vlada bo imela
spet drugačne ideje, le malokatera pa se o tem pogovarja z neposredno ude-
leženimi – univerzami. Tudi zato so rektorji že predlagali svoj osnutek vi-
sokošolskega zakona.
izvesti do konca. Na univerzi ne moremo po potrebi ugasniti študenta in za-
mrzniti trenutno odvečnega profesorja!
Kocijančičeva (2008) pa je primerjala univerzo s trgovino, o čemer sta
razmišljali že Czarniawska in Genell (2002):
To so želje, univerza pa ne nastane iz želje. Univerza ni trgovina: tega ne mo-
remo primerjati z odprtjem podružnice Mercatorja. Če ti trgovina ne uspe,
jo pač zapreš. Ko pa ustanoviš šolo, moraš tistim, ki so se vpisali, zagotoviti,
da končajo študij. Univerza nastane samo s trdim delom. Biti mora stičišče
različnih znanj, ki se podajajo študentom. Zato je tako nevarno na pamet
ali na podlagi želja odpirati nove šole. V postopku akreditacije Nove univer-
ze je bilo celo izpuščeno ekspertno mnenje o njeni ustanovitvi. Tako ne gre.
Nova ustanova ima velikansko odgovornost. Lahko habilitira učitelje, pode-
ljuje doktorate. Vse to mora biti na nivoju, sicer bo storjena velika škoda za vi-
sokošolski prostor, ki se bo razvrednotil.
STA (2012d) je posredovala spodnje poročilo o izjavi visokošolskega
ministra:
V okviru priprave novega zakona o financiranju visokega šolstva, ki ga bodo
predvidoma vložili prihodnje leto, pa bi lahko prisluhnili tudi predlogom, da
bi ministrstvo financiralo fakultete neposredno, pravi Turk. A, kot poudarja,
bi se za to odločili samo v primeru, če bi bila to prevladujoča želja akademske
skupnosti. Sam si sicer želi, da bi bilo visoko šolstvo to sposobno urejati znot-
raj svoje avtonomije. Doslej smo v Sloveniji po Turkovih besedah na podro-
čju izobraževanja »vsakemu dali po njegovih potrebah, a zaradi krize to žal
ni več mogoče«. Ob tem je pohvalil vodstvo mariborske univerze, da je z var-
čevalnimi ukrepi začelo takoj in ne čaka na september, ko se bodo sredstva
zmanjšala. »Tiha večina« tako po njegovih navedbah išče rezerve in dodatne
vire sredstev. Nasprotno pa Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kul-
ture Slovenije (Sviz) »ne zamudi nobene priložnosti, da bi poslabšal vzdušje
pogajalcev, ki se trudijo doseči socialni sporazum«, je dejal minister. A, kot
opozarja, bo brez sodelovanja težje. »Če nam bo sindikat prišel s svojimi sta-
lišči nasproti, se bom lažje pogajal z ministrstvom za finance za denar v pri-
hodnjih letih,« je prepričan.
Sklepa lahko torej, da se veliko eksperimentiranja pri financiranju uni-
verz obeta tudi v prihodnje, kar niso ravno razmere, ki bi omogočale sta-
bilen razvoj in priložnost za načrtovanje le tega. Naslednja vlada bo imela
spet drugačne ideje, le malokatera pa se o tem pogovarja z neposredno ude-
leženimi – univerzami. Tudi zato so rektorji že predlagali svoj osnutek vi-
sokošolskega zakona.
