Page 33 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo 33
manjša študijska mobilnost rezultat ekonomske in družbene krize določe-
nih družbenih slojev ali regij.
Iz analize vpisa na visokošolske zavode 2000/2001 (Univerza v Ljublja-
ni 2001) razberemo, da je bil med vpisanimi na UL največji delež študentov
iz osrednjeslovenske regije (38,2 %); med vpisanimi na UM največ iz pod-
ravske regije (34,5 %) ter kandidati iz Savinjske regije (19,7 %). Med vpisa-
nimi na samostojne visokošolske zavode je bil največji delež študentov iz
osrednjeslovenske regije (22,6 %), visoki pa so bili tudi deleži študentov iz
regij, kjer so sedeži visokošolskih zavodov (študentje iz obalno kraške 16,8
%, jugovzhodne Slovenije 13,9 % in goriške 11,4 %). Ko te rezultate primer-
jamo z zadnjimi dostopnimi, t.j. iz vpisa 2011/2012 (Univerza v Ljubljani
2012a) lahko vidimo, da se je število vpisanih na UL iz osrednjeslovenske
regije dvignilo na 40,5 %, na UM pa 42,34 % (pred desetletjem 34,5 %) iz
podravske regije.
Ustanovitev novih univerz ter visokošolskih zavodov je vodila k re-
gionalizaciji vpisa in manjši mobilnosti. Tako kažejo podatki o vpisu na
UNG, kjer imajo 69,8 % delež študentov iz goriške regije preostalo pa iz
drugih regij. Na UP pa se je vpisalo 21,0 % kandidatov iz obalno-kraške re-
gije. Razloga za drugačno sliko na UP sta predvsem dva, posamezni visoko-
šolski zavodi imajo precej razvejano mrežo dislociranih enot po celi Slove-
niji, pa tudi študij na Obali ima verjetno svoj šarm in se študentje še toliko
raje odločajo za študij ob morju, čeprav bi morda raje videli, da bi se študen-
tje tako odločali zaradi kakovosti študija.
Po analizi Marjetičeve in Dobnikarjeve (2010) je v študijskem letu
2008/2009 glede na kraj študija največ študentov študiralo v osrednjeslo-
venski regiji (64 %), v podravski regiji (19 %) ter obalno-kraški regiji (6 %).
Avtorici sta ugotovili, da je število študentov, ki študirajo v osrednjesloven-
ski regiji dvakrat večje od števila študentov s stalnim prebivališčem v tej re-
giji. Večje od števila študentov s stalnim prebivališčem v regiji je še število
študentov, ki študirajo v podravski in obalno-kraški regiji; v vseh treh regi-
jah imajo javno univerzo (Marjetič in Dobnikar 2010).
manjša študijska mobilnost rezultat ekonomske in družbene krize določe-
nih družbenih slojev ali regij.
Iz analize vpisa na visokošolske zavode 2000/2001 (Univerza v Ljublja-
ni 2001) razberemo, da je bil med vpisanimi na UL največji delež študentov
iz osrednjeslovenske regije (38,2 %); med vpisanimi na UM največ iz pod-
ravske regije (34,5 %) ter kandidati iz Savinjske regije (19,7 %). Med vpisa-
nimi na samostojne visokošolske zavode je bil največji delež študentov iz
osrednjeslovenske regije (22,6 %), visoki pa so bili tudi deleži študentov iz
regij, kjer so sedeži visokošolskih zavodov (študentje iz obalno kraške 16,8
%, jugovzhodne Slovenije 13,9 % in goriške 11,4 %). Ko te rezultate primer-
jamo z zadnjimi dostopnimi, t.j. iz vpisa 2011/2012 (Univerza v Ljubljani
2012a) lahko vidimo, da se je število vpisanih na UL iz osrednjeslovenske
regije dvignilo na 40,5 %, na UM pa 42,34 % (pred desetletjem 34,5 %) iz
podravske regije.
Ustanovitev novih univerz ter visokošolskih zavodov je vodila k re-
gionalizaciji vpisa in manjši mobilnosti. Tako kažejo podatki o vpisu na
UNG, kjer imajo 69,8 % delež študentov iz goriške regije preostalo pa iz
drugih regij. Na UP pa se je vpisalo 21,0 % kandidatov iz obalno-kraške re-
gije. Razloga za drugačno sliko na UP sta predvsem dva, posamezni visoko-
šolski zavodi imajo precej razvejano mrežo dislociranih enot po celi Slove-
niji, pa tudi študij na Obali ima verjetno svoj šarm in se študentje še toliko
raje odločajo za študij ob morju, čeprav bi morda raje videli, da bi se študen-
tje tako odločali zaradi kakovosti študija.
Po analizi Marjetičeve in Dobnikarjeve (2010) je v študijskem letu
2008/2009 glede na kraj študija največ študentov študiralo v osrednjeslo-
venski regiji (64 %), v podravski regiji (19 %) ter obalno-kraški regiji (6 %).
Avtorici sta ugotovili, da je število študentov, ki študirajo v osrednjesloven-
ski regiji dvakrat večje od števila študentov s stalnim prebivališčem v tej re-
giji. Večje od števila študentov s stalnim prebivališčem v regiji je še število
študentov, ki študirajo v podravski in obalno-kraški regiji; v vseh treh regi-
jah imajo javno univerzo (Marjetič in Dobnikar 2010).
