Page 28 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

kurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

Kategorija Ključni pojmi

javna percepcija edukacijskega sistema, javna podpora terciarnemu izobraževan-

ju, socialni transferji, izobraževalni nacionalni interesi, pomen izobraževanja za

7 Nacionalni interes državnost, državljanska vzgoja, preživetje skupnosti, državna raziskovalna in raz-

vojna politika, nacionalni izobraževalni sistemi, nacija, družbeni razvoj, nadna-

cionalna regulacija

bolonjska reforma, masifikacija, množičnost študija, evropeizacija, prenavljan-

8 Visokošolska reforma in je šolskih sistemov, histerija šolskih politik, poenotenje visokošolskega prostora,
vplivi EU revizija programov, kreditni sistem, spremembe, novela zakona o visokem šolst-

vu, visokošolske reforme, eksperimentiranje z izobraževanjem

protagonisti transnacionalnega neoliberalizma, WTO, IMF, OECD, lastniki

9 Globalizacija izobraževanja kapitala, globalni kapitalizem, neoinstitucionalizem, skupen evropski visokošol-

ski prostor, mednarodno sodelovanje univerz

10 Liberalizacija, tržna dejavnost tržno tekmovanje univerz, rangiranje, povečevanje ponudnikov, trg visokošol-
in konkurenčnost skih storitev, konkurenca, povpraševanje, zahteve, trženje, liberalizacija visokega
šolstva, ekonomska učinkovitost, nelojana konkurenca, pogoji poslovanja

odjemalci visokošolskih storitev, udeleženci visokošolskega procesa, povprašev-

28 11 Študentje alci po znanju, dijaki, izredni študenti, otroci, mladi, talent, mobilnost mladih,
štipendije, prevozni stroki, stroški bivanja, študentsko delo, starši

12 Visokošolski učitelji in sin- zaposleni, izvajalci, akademska skupnost, asistent, profesor, visokošolski učitelji,
dikati habilitacije, mobilnost učiteljev, sindikati, raziskovalni projekti, mladi sodelavci,
predavanja, odpuščanje, upokojevanje, prekarno delo

univerza, visokošolske institucije, visokošolske ustanove, fakultete, visokošolski

zavodi, NAKVIS, akreditacija, evalvacija, raziskovalne in izobraževalne instituci-

13 Visokošolske institucije je, organiziranost, poslovne šole, zasebni visokošolski zavodi, javni zavodi, cen-

tralizacija, univerzitetni management, rektorji, avtonomija univerze, akadems-

ko-javno-zasebno partnerstvo, hibridna pravna osebnost

Običajno se pri analizi člankov iz dnevnega časopisja poleg vsebine
analizira tudi druge elemente članka, kot so npr. velikost naslova, prostor-
ska umeščenost članka, dodane slike, ipd., saj ustvarjalci s temi elementi
dnevnika poudarjajo pomen članka (Rožac 2011, 345). Temu smo se izog-
nili, ker nas je zanimal le diskurz in kontekst, ki se izkazuje skozi zapisano.
Pri semantični1 analizi lahko po Verschuerenu (2000, 14) obravnavamo
besedilo na mikroravni (izbor jezikovnih sredstev, ki je vedno ideološko
motivitrana) ali na makroravni (pomen besedila kot celote – če ga razstavi-
mo na sestavne dele in jih analiziramo, njihov pomen ne bo enak pomenu
celote), ki jo uporabljamo v nadaljevanju. Analiza besedila in diskurza bo
izpeljana s pomočjo analize makropropozicij, kot bistvenih pomenov bese-
dila, izpeljanih iz besed in stavkov, da bi prepoznali pomen na abstraktni
ravni s pomočjo posploševanja, povezovanja in izpuščanja manj pomemb-
nega (Van Dijk 1980). Teme, po katerih smo uredili izseke besedil je Van
Dijk (1988, 63) označil za posplošene makropropozicije. Identificirane so
bile prisotne in neprisotne makropropozicije v izbranih besedilih. Seveda
bi lahko analizirali tudi vire besedil, saj pišejo članke tako novinarji kakor
tudi gostujoči pisci. Ob dveh novinarkah, ki sta se specializirali za področje

1 semantika = pomen (besed, fraz…)