Page 36 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Zanimivo je dejstvo, da so v državah, kjer je visoko šolstvo plačljivo (ra-
zen nekaterih izjem, kot npr. ZDA), delež študirajoče mladine veliko nižji
kot v državah, kjer je brezplačno. So pa tudi izjeme, npr. skandinavske dr-
žave (Švedska, Danska, Norveška) imajo brezplačno visoko šolstvo, ven-
dar pa so tam tudi izjemno visoki življenjski stroški. Če jih ne poravnava-
jo starši, se morajo študentje zadolžiti za čas izobraževanja. Finska, ki ima
tudi brezplačno visoko šolstvo, pa ima nekoliko nižje življenjske stroške od
skandinavskih sosed in aktivno politiko vključevanja mladih v različne ob-
like terciarnega izobraževanja, zato se to odraža tudi pri deležu mladih, ki
vstopajo v finsko visoko šolstvo.
V preglednici 6 sledi primerjava razpisanih mest za visokošolski študij
v Republiki Sloveniji v razponu desetih let, za študijsko leto 2000/2001 ter
2010/2011. V teh desetih letih se je zgodilo marsikaj, od ustanovitve novih
36 univerz, nastanka več samostojnih visokošolskih zavodov, bolonjske refor-
me in množičnejšega vpisa, pa tudi posledice upadanja številčnosti genera-
cij se dajo razbrati.
Preglednica 7 nam daje pregled nad številom študentov po posame-
znih oblikah visokošolskega izobraževanja – visokošolski, univerzitetni,
magistrski in doktorski študij; vrsti institucij – univerze in samostojni vi-
sokošolski zavodi ter načinu študija – redni in izredni.
Iz preglednice je razvidno, da se še vedno izvaja največji delež visoko-
šolskega izobraževanja na univerzah. Izredni študij naglo ugaša in ostaja le
še pomembna domena samostojnih visokošolskih zavodov, medtem ko se
na univerzah pojavlja predvsem kot magistrski in doktorski študij. Neka-
teri izmed samostojnih visokošolskih zavodov izkoriščajo tudi priložnosti,
ki so nastale z možnostjo izrabe novih tehnologij in izvajajo študij na dalja-
vo, ki je lahko pomembna tržna niša.
Zanimivo je dejstvo, da so v državah, kjer je visoko šolstvo plačljivo (ra-
zen nekaterih izjem, kot npr. ZDA), delež študirajoče mladine veliko nižji
kot v državah, kjer je brezplačno. So pa tudi izjeme, npr. skandinavske dr-
žave (Švedska, Danska, Norveška) imajo brezplačno visoko šolstvo, ven-
dar pa so tam tudi izjemno visoki življenjski stroški. Če jih ne poravnava-
jo starši, se morajo študentje zadolžiti za čas izobraževanja. Finska, ki ima
tudi brezplačno visoko šolstvo, pa ima nekoliko nižje življenjske stroške od
skandinavskih sosed in aktivno politiko vključevanja mladih v različne ob-
like terciarnega izobraževanja, zato se to odraža tudi pri deležu mladih, ki
vstopajo v finsko visoko šolstvo.
V preglednici 6 sledi primerjava razpisanih mest za visokošolski študij
v Republiki Sloveniji v razponu desetih let, za študijsko leto 2000/2001 ter
2010/2011. V teh desetih letih se je zgodilo marsikaj, od ustanovitve novih
36 univerz, nastanka več samostojnih visokošolskih zavodov, bolonjske refor-
me in množičnejšega vpisa, pa tudi posledice upadanja številčnosti genera-
cij se dajo razbrati.
Preglednica 7 nam daje pregled nad številom študentov po posame-
znih oblikah visokošolskega izobraževanja – visokošolski, univerzitetni,
magistrski in doktorski študij; vrsti institucij – univerze in samostojni vi-
sokošolski zavodi ter načinu študija – redni in izredni.
Iz preglednice je razvidno, da se še vedno izvaja največji delež visoko-
šolskega izobraževanja na univerzah. Izredni študij naglo ugaša in ostaja le
še pomembna domena samostojnih visokošolskih zavodov, medtem ko se
na univerzah pojavlja predvsem kot magistrski in doktorski študij. Neka-
teri izmed samostojnih visokošolskih zavodov izkoriščajo tudi priložnosti,
ki so nastale z možnostjo izrabe novih tehnologij in izvajajo študij na dalja-
vo, ki je lahko pomembna tržna niša.
