Page 39 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
ualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo
Slika 1: Delež študentov terciarnega izobraževanja glede na izbiro študijskih področij od štu- 39
dijskega leta 2004/05 do 2011/12 (v %).
Vir: preračuni po SURS 2012d.
Še zmeraj se največ študentov dodiplomskih študijskih programov in
študijskih programov druge stopnje vpiše na družbene, poslovne, uprav-
ne in pravne vede, vendar pa je ta delež upadel s 43 %, kolikor je znašal
2004/2005, pod 35 % v študijskem letu 2011/2012. Veliko zanimanja je tudi
za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva z 19 % vpisa-
nih študentov, kjer je opaziti znaten porast vpisa. Sledi področje zdravstva
in sociale z 11 % vpisanih študentov in tudi beleži precejšen porast. Inte-
res za storitve nekoliko upada, za področje umetnosti in humanistike pa
vztrajno rahlo raste. Zlagoma se povečuje tudi zanimanje za matematiko,
naravoslovje in računalništvo – približuje se 8 % vpisa. Delež študentov
na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva pa se še nap-
rej zmanjšuje.
Število diplomantov in družba znanja
Družba znanja predstavlja pomembno vizijo Evropske unije. Najpomemb-
nejša ekonomska premisa za 'akademizacijo' delovne sile je po Næssu (2011)
v tem, da bolahko izobraženi zaposleni uporabili svoje znanje in veščine
za dvig veščinskega nivoja ter produktivnosti na mnogih delovnih mestih,
v primerjavi z manj izobraženimi zaposlenimi. Da bi v različnih državah
lahko merili uresničevanje te vizije, je dogovorjeno spremljanje različnih
kazalnikov, ki zajemajo človeške in finančne vire, ki so bili vloženi v izo-
braževanje, merijo dostopnost izobraževanja, mobilnost in prehodnost štu-
dentov, hitrost zaključevanja ter prehoda na trg dela in podajajo informaci-
je o kakovosti študijskih rezultatov ter o širših gospodarskih in družbenih
koristih izobraževanja.
Slika 1: Delež študentov terciarnega izobraževanja glede na izbiro študijskih področij od štu- 39
dijskega leta 2004/05 do 2011/12 (v %).
Vir: preračuni po SURS 2012d.
Še zmeraj se največ študentov dodiplomskih študijskih programov in
študijskih programov druge stopnje vpiše na družbene, poslovne, uprav-
ne in pravne vede, vendar pa je ta delež upadel s 43 %, kolikor je znašal
2004/2005, pod 35 % v študijskem letu 2011/2012. Veliko zanimanja je tudi
za področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva z 19 % vpisa-
nih študentov, kjer je opaziti znaten porast vpisa. Sledi področje zdravstva
in sociale z 11 % vpisanih študentov in tudi beleži precejšen porast. Inte-
res za storitve nekoliko upada, za področje umetnosti in humanistike pa
vztrajno rahlo raste. Zlagoma se povečuje tudi zanimanje za matematiko,
naravoslovje in računalništvo – približuje se 8 % vpisa. Delež študentov
na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva pa se še nap-
rej zmanjšuje.
Število diplomantov in družba znanja
Družba znanja predstavlja pomembno vizijo Evropske unije. Najpomemb-
nejša ekonomska premisa za 'akademizacijo' delovne sile je po Næssu (2011)
v tem, da bolahko izobraženi zaposleni uporabili svoje znanje in veščine
za dvig veščinskega nivoja ter produktivnosti na mnogih delovnih mestih,
v primerjavi z manj izobraženimi zaposlenimi. Da bi v različnih državah
lahko merili uresničevanje te vizije, je dogovorjeno spremljanje različnih
kazalnikov, ki zajemajo človeške in finančne vire, ki so bili vloženi v izo-
braževanje, merijo dostopnost izobraževanja, mobilnost in prehodnost štu-
dentov, hitrost zaključevanja ter prehoda na trg dela in podajajo informaci-
je o kakovosti študijskih rezultatov ter o širših gospodarskih in družbenih
koristih izobraževanja.
