Page 44 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
tudi CHEPS (2007a, 2007b). EUA (2012) v analizi spremlja dogajanja v
javnem financiranju evropskih visokošolskih sistemov. Zasledimo lahko,
da je v nekaterih državah javno financiranje narastlo v primerjavi z letom
2008 (Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Slovaška, Poljska, Danska, Nor-
veška in Švedska), v Belgiji in na Finskem je situacija stabilna, Hrvaška in
Estonija sta doživel upad do 10 %, v večini držav pa se je javno financiranje
zmanjšalo več kot za 10 % (Portugalska, Španija, Italija, Grčija, Madžar-
ska, Češka, Nizozemska, Irska, Litva in Latvija). Slovenija je na zemljevi-
du obarvana sivo, ker je situacijo po mnenju EUA težko oceniti, saj so moč-
na znižanja financiranja v 2012 presegla predhodna zvišanja od leta 2008
(poročilo je bilo objavljeno pred uveljavitvijo ZUJFa). Posebej je v poroči-
lu poudarjena skrb zaradi naraščajočih stroškov zaposlenih. (EUA 2012) V
študijskem letu 2012/2013 je vlada Republike Slovenije namenila za visoko-
44 šolski študij v povprečju 8,7 % manj sredstev iz proračuna, glede na realiza-
cijo iz prejšnjega študijskega leta, ob tem pa je potrebno povedati še to, da
veljavni visokošolski zakon šolnine prepoveduje.
V Ustavi RS je v 58. členu (avtonomnost univerze in drugih visokih
šol) zapisano: »Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.
Način njihovega financiranja ureja zakon«. Povsem legitimno lahko torej
sklepamo, da je obstoječe stanje, ko financiranje visokega šolstva že vrsto
let urejajo uredbe, neustavno.
Z uvedbo bolonjske reforme in spremembo zakona, ki ureja visoko šol-
stvo v Sloveniji (ZViS), je bil na novo zastavljen tudi sistem študijskega in
raziskovalnega procesa. Ob tem je prihajalo do formiranja in akreditacij
novih visokošolskih zavodov, kar je nujno vodilo tudi do sprememb pri fi-
nanciranju delovanja vseh visokošolskih zavodov.
Študijska dejavnost financiranja javnih in zasebnih visokošolskih za-
vodov s koncesijo je urejena s 73. in 73.a členom Zakona o visokem šol-
stvu (ZViS). V letu 2011 je bilo financiranje urejeno z Uredbo o javnem
financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki je nadomestila
večkrat podaljšano uredbo iz leta 2004. Visokošolski zavodi pridobijo iz
javnega proračuna sredstva za financiranje študijske dejavnosti na prvi in
drugi stopnji rednega študija; študentje, ki imajo že pridobljeno izobraz-
bo enakovredno drugi stopnji, niso upravičeni do financiranja študija. Šte-
vilo vpisnih mestih in študijske programe, ki jih v določenem študijskem
letu financira, določi Vlada RS vsako leto s soglasjem k razpisu za vpis, kar
nekateri razlagajo tudi kot vmešavanje v avtonomijo univerz. Julija 2012 je
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport – MIZKŠ objavilo
osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financira-
nju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (MIZKŠ 2012c). MIZKŠ je
tudi CHEPS (2007a, 2007b). EUA (2012) v analizi spremlja dogajanja v
javnem financiranju evropskih visokošolskih sistemov. Zasledimo lahko,
da je v nekaterih državah javno financiranje narastlo v primerjavi z letom
2008 (Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Slovaška, Poljska, Danska, Nor-
veška in Švedska), v Belgiji in na Finskem je situacija stabilna, Hrvaška in
Estonija sta doživel upad do 10 %, v večini držav pa se je javno financiranje
zmanjšalo več kot za 10 % (Portugalska, Španija, Italija, Grčija, Madžar-
ska, Češka, Nizozemska, Irska, Litva in Latvija). Slovenija je na zemljevi-
du obarvana sivo, ker je situacijo po mnenju EUA težko oceniti, saj so moč-
na znižanja financiranja v 2012 presegla predhodna zvišanja od leta 2008
(poročilo je bilo objavljeno pred uveljavitvijo ZUJFa). Posebej je v poroči-
lu poudarjena skrb zaradi naraščajočih stroškov zaposlenih. (EUA 2012) V
študijskem letu 2012/2013 je vlada Republike Slovenije namenila za visoko-
44 šolski študij v povprečju 8,7 % manj sredstev iz proračuna, glede na realiza-
cijo iz prejšnjega študijskega leta, ob tem pa je potrebno povedati še to, da
veljavni visokošolski zakon šolnine prepoveduje.
V Ustavi RS je v 58. členu (avtonomnost univerze in drugih visokih
šol) zapisano: »Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.
Način njihovega financiranja ureja zakon«. Povsem legitimno lahko torej
sklepamo, da je obstoječe stanje, ko financiranje visokega šolstva že vrsto
let urejajo uredbe, neustavno.
Z uvedbo bolonjske reforme in spremembo zakona, ki ureja visoko šol-
stvo v Sloveniji (ZViS), je bil na novo zastavljen tudi sistem študijskega in
raziskovalnega procesa. Ob tem je prihajalo do formiranja in akreditacij
novih visokošolskih zavodov, kar je nujno vodilo tudi do sprememb pri fi-
nanciranju delovanja vseh visokošolskih zavodov.
Študijska dejavnost financiranja javnih in zasebnih visokošolskih za-
vodov s koncesijo je urejena s 73. in 73.a členom Zakona o visokem šol-
stvu (ZViS). V letu 2011 je bilo financiranje urejeno z Uredbo o javnem
financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki je nadomestila
večkrat podaljšano uredbo iz leta 2004. Visokošolski zavodi pridobijo iz
javnega proračuna sredstva za financiranje študijske dejavnosti na prvi in
drugi stopnji rednega študija; študentje, ki imajo že pridobljeno izobraz-
bo enakovredno drugi stopnji, niso upravičeni do financiranja študija. Šte-
vilo vpisnih mestih in študijske programe, ki jih v določenem študijskem
letu financira, določi Vlada RS vsako leto s soglasjem k razpisu za vpis, kar
nekateri razlagajo tudi kot vmešavanje v avtonomijo univerz. Julija 2012 je
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport – MIZKŠ objavilo
osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financira-
nju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (MIZKŠ 2012c). MIZKŠ je
