Page 42 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Preglednica 9: Vpis na terciarni študij, redni in izredni, zasebni in javni ter število terciarnih di-
plomantov v Sloveniji, 1981–2011.
1981 Vpis Št. diplomantov
27,707 6,756
1982 26,207 6,614
26,197 6,659
1983 27,403 6,212
27,691 5,963
1984 29,601 5,801
30,985 5,626
1985 30,981 5,847
31,055 6,158
1986 34,228 6,538
33,388 6,043
1987 38,388 6,572
39,264 6,860
1988 42,054 6,549
43,249 7,166
1989 47,908 8,557
53,483 8,920
1990 79,126* 9,761
83,816 10,536
1991 91,494 11,497
99,214 11,991
1992 101,458 14,278
104,396 13,931
42 1993 112,228** 14,888
1994 114,794 15,787
115,944 17,145
1995 115,445 16,680
114,391 17,221
1996 114,873 18,103
107,134 19,694
1997 104,003 20,461
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
*Od študijskega leta 1997/98 so upoštevani tudi absolventi s statusom študenta.
**Od študijskega leta 2004/05 je pri podiplomskem študiju zajeti tudi vpis na doktorski študij.
Vir: SURS 2012f.
Kot je razvidno iz preglednice 9, je število novih diplomantov v zad-
njih dvajsetih letih hitro rastlo. V letih 1985–1990 je opaziti stagniranje,
po letu 1991 pa strmo rast. V primerjavi z letom 1991, ko je bilo v Sloveni-
ji 6.000 diplomantov terciarnega študija, je njihovo število leta 2011 prese-
glo 20.000. Od tega jih je po Kozmeljevi (2012) skoraj četrtina diplomantov
višjega strokovnega izobraževanja (4.832), predvsem s področja družbene
vede, poslovne vede in pravo, število visokošolskega študija pa 15.629, kar
je nekoliko manj kot leta 2010. Med temi diplomanti jih je 41 % študira-
lo na področju družbene vede, poslovne vede in pravo, na področjih znanost,
Preglednica 9: Vpis na terciarni študij, redni in izredni, zasebni in javni ter število terciarnih di-
plomantov v Sloveniji, 1981–2011.
1981 Vpis Št. diplomantov
27,707 6,756
1982 26,207 6,614
26,197 6,659
1983 27,403 6,212
27,691 5,963
1984 29,601 5,801
30,985 5,626
1985 30,981 5,847
31,055 6,158
1986 34,228 6,538
33,388 6,043
1987 38,388 6,572
39,264 6,860
1988 42,054 6,549
43,249 7,166
1989 47,908 8,557
53,483 8,920
1990 79,126* 9,761
83,816 10,536
1991 91,494 11,497
99,214 11,991
1992 101,458 14,278
104,396 13,931
42 1993 112,228** 14,888
1994 114,794 15,787
115,944 17,145
1995 115,445 16,680
114,391 17,221
1996 114,873 18,103
107,134 19,694
1997 104,003 20,461
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
*Od študijskega leta 1997/98 so upoštevani tudi absolventi s statusom študenta.
**Od študijskega leta 2004/05 je pri podiplomskem študiju zajeti tudi vpis na doktorski študij.
Vir: SURS 2012f.
Kot je razvidno iz preglednice 9, je število novih diplomantov v zad-
njih dvajsetih letih hitro rastlo. V letih 1985–1990 je opaziti stagniranje,
po letu 1991 pa strmo rast. V primerjavi z letom 1991, ko je bilo v Sloveni-
ji 6.000 diplomantov terciarnega študija, je njihovo število leta 2011 prese-
glo 20.000. Od tega jih je po Kozmeljevi (2012) skoraj četrtina diplomantov
višjega strokovnega izobraževanja (4.832), predvsem s področja družbene
vede, poslovne vede in pravo, število visokošolskega študija pa 15.629, kar
je nekoliko manj kot leta 2010. Med temi diplomanti jih je 41 % študira-
lo na področju družbene vede, poslovne vede in pravo, na področjih znanost,
