Page 43 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo
matematika in računalništvo ter tehnika, proizvodne in predelovalne tehno-
logije in gradbeništvo pa tretjina diplomantov visokošolskega študija. Bo-
lonjskih diplomantov je bilo v letu 2011 že 37 % vseh visokošolskih diplo-
mantov (ibid.).
Preglednica 10: Študenti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
Število študentov SI 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05 05/06 06/07 07/08 08/09
91.494 99.214 101.458 104.396 112.228 114.794 115.944 115.445 114.391
Število študentov
EU-27 14.595 15.161 15.607 16.071 16.342 18.775 18.876 19.037 18.832
(v mio)
Vir: Eurostat 2011.
Preglednica 11: Diplomanti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 43
Število diplomantov SI 11.991 14.278 13.931 14.888 15.787 17.145 16.680 17.221 18.103
Število diplomantov
EU-27 3.075 3.209 3.467 3.595 3.860 3.987 4.120 4.368 4.305
(v mio)
Vir: Eurostat 2011.
Iz preglednic 10 in 11 lahko ocenimo, da je uspešnost slovenskih štu-
dentov veliko pod povprečjem EU-27. Če je v povprečju uspešnih nekoli-
ko več kot 15 % slovenskih študentov v smislu dokončanja študija, se vrti ta
podatek za 27 držav EU okrog 25 %. K temu lahko med drugimi razlogi bi-
stveno prispeva tudi (ne)brezplačnost študija v nekaterih evropskih drža-
vah, manjši del kohorte, ki se odloča za študij in posledično večja motivi-
ranost študentov.
Takoj ob prehodu v novo tisočletje se je EU zavezala k povečanju števi-
la mladih, usposobljenih za raziskovanje in razvoj, kakor tudi števila diplo-
mantov s področij naravoslovnih ved za 15 odstotkov glede na leto 2000.
Eden od navedenih razlogov za zavezo je zagotavljanje celovitega delova-
nja trikotnika znanja (izobraževanje, raziskovanje in inovacije) ter partner-
stvo med podjetniškim okoljem in različnimi nivoji izobraževanja. Tako je
leta 2010 diplomiralo iz matematike, naravoslovja in tehnologij 1.500 di-
plomantov več kot leta 2000, kar pomeni porast za 59 odstotkov (Ložar et
al. 2012).
Financiranje visokošolskega študija
Financiranje visokošolskega študija je v mnogih državah pod pritiskom
sprememb; študija CEGES (2007) analizira učinkovitost investiranja v vi-
soko šolstvo in modele financiranja v Evropi; podrobne študije opravlja
matematika in računalništvo ter tehnika, proizvodne in predelovalne tehno-
logije in gradbeništvo pa tretjina diplomantov visokošolskega študija. Bo-
lonjskih diplomantov je bilo v letu 2011 že 37 % vseh visokošolskih diplo-
mantov (ibid.).
Preglednica 10: Študenti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
Število študentov SI 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05 05/06 06/07 07/08 08/09
91.494 99.214 101.458 104.396 112.228 114.794 115.944 115.445 114.391
Število študentov
EU-27 14.595 15.161 15.607 16.071 16.342 18.775 18.876 19.037 18.832
(v mio)
Vir: Eurostat 2011.
Preglednica 11: Diplomanti terciarnega izobraževanja, Slovenija in EU-27.
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 43
Število diplomantov SI 11.991 14.278 13.931 14.888 15.787 17.145 16.680 17.221 18.103
Število diplomantov
EU-27 3.075 3.209 3.467 3.595 3.860 3.987 4.120 4.368 4.305
(v mio)
Vir: Eurostat 2011.
Iz preglednic 10 in 11 lahko ocenimo, da je uspešnost slovenskih štu-
dentov veliko pod povprečjem EU-27. Če je v povprečju uspešnih nekoli-
ko več kot 15 % slovenskih študentov v smislu dokončanja študija, se vrti ta
podatek za 27 držav EU okrog 25 %. K temu lahko med drugimi razlogi bi-
stveno prispeva tudi (ne)brezplačnost študija v nekaterih evropskih drža-
vah, manjši del kohorte, ki se odloča za študij in posledično večja motivi-
ranost študentov.
Takoj ob prehodu v novo tisočletje se je EU zavezala k povečanju števi-
la mladih, usposobljenih za raziskovanje in razvoj, kakor tudi števila diplo-
mantov s področij naravoslovnih ved za 15 odstotkov glede na leto 2000.
Eden od navedenih razlogov za zavezo je zagotavljanje celovitega delova-
nja trikotnika znanja (izobraževanje, raziskovanje in inovacije) ter partner-
stvo med podjetniškim okoljem in različnimi nivoji izobraževanja. Tako je
leta 2010 diplomiralo iz matematike, naravoslovja in tehnologij 1.500 di-
plomantov več kot leta 2000, kar pomeni porast za 59 odstotkov (Ložar et
al. 2012).
Financiranje visokošolskega študija
Financiranje visokošolskega študija je v mnogih državah pod pritiskom
sprememb; študija CEGES (2007) analizira učinkovitost investiranja v vi-
soko šolstvo in modele financiranja v Evropi; podrobne študije opravlja
