Page 22 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 22
2 Nevladne organizacije
Vrečko (2003, 20) pomenu nevladnih organizacij pripisuje po-
sebno vlogo. Po njegovem so nevladne organizacije, v moderni družbi,
eden izmed treh glavnih stebrov sodobne družbe, s povsem lastno
identiteto in socialno funkcijo, neodvisne od državnega in gospo-
darskega sektorja.
Nevladne organizacije predstavljajo tudi posebno vrsto kulturne
in institucionalne osnove. Ker je njihova zaveza posebno družbeno
poslanstvo, njihove člane v prvi vrsti zanima in motivirata organiza-
cijsko poslanstvo in želja, da bi prispevali, da bi bil svet še boljši. Prav
tako so nevladne organizacije manj hierarhične od drugih institucij
(Leete 2000; De Cooman et al. 2011).
Kolarič (2001, 29) poudarja, da nevladne organizacije spadajo
med neprofitne organizacije, ki večinoma niso ustanovljene zaradi
ustvarjanja dobička, ampak zato, da pomagajo pri trajnem zago-
tavljanju storitev in dobrin za uspešno delovanje družbe. Iz tega
izhaja, da je smisel obstoja neprofitnih organizacij delovanje v splo-
šnem družbenem interesu, oz. delovanje v splošno družbeno kori-
stne namene.
Kljub temu Salamon in Anheier (1996, 2) trdita, da ostajajo ne-
vladne organizacije »izgubljeni kontinent« na zemljevidu sodobnih
družb, neviden večini političnih in ekonomskih akterjev, medijem in
celo mnogim posameznikom, ki v njem delujejo. Tudi v monografiji
smo jih poimenovali nevladne organizacije. Ker so nevladne orga-
nizacije zelo raznolike, je treba najprej opredeliti nekatere njihove
osnovne pojme.
2.1 Opredelitev pojmov
Forbici et al. (2010, 6) opažajo, da so pojmi, kot so »tretji sektor«,
»civilna družba«, »nevladne organizacije«, »neprofitni sektor« ipd.,
v zadnjih desetletjih postali modni. Oris teh pojmov izhaja iz po-
sameznih organizacijskih oblik. Ob tem se je treba zavedati, da ni
konsenza, katere so te organizacijske oblike, prav tako med avtorji
ne obstaja enotna definicija, kaj ti pojmi dejansko pomenijo (Evers
in Laville 2004; Rončević 2001). Večina avtorjev se strinja, da je npr.
definicija »tretjega sektorja« izjemno težavna naloga (Dahrendorf
1989; Habermas 1992 v Klenovšek et al. 2006, 12). Forbici et al.
20
Vrečko (2003, 20) pomenu nevladnih organizacij pripisuje po-
sebno vlogo. Po njegovem so nevladne organizacije, v moderni družbi,
eden izmed treh glavnih stebrov sodobne družbe, s povsem lastno
identiteto in socialno funkcijo, neodvisne od državnega in gospo-
darskega sektorja.
Nevladne organizacije predstavljajo tudi posebno vrsto kulturne
in institucionalne osnove. Ker je njihova zaveza posebno družbeno
poslanstvo, njihove člane v prvi vrsti zanima in motivirata organiza-
cijsko poslanstvo in želja, da bi prispevali, da bi bil svet še boljši. Prav
tako so nevladne organizacije manj hierarhične od drugih institucij
(Leete 2000; De Cooman et al. 2011).
Kolarič (2001, 29) poudarja, da nevladne organizacije spadajo
med neprofitne organizacije, ki večinoma niso ustanovljene zaradi
ustvarjanja dobička, ampak zato, da pomagajo pri trajnem zago-
tavljanju storitev in dobrin za uspešno delovanje družbe. Iz tega
izhaja, da je smisel obstoja neprofitnih organizacij delovanje v splo-
šnem družbenem interesu, oz. delovanje v splošno družbeno kori-
stne namene.
Kljub temu Salamon in Anheier (1996, 2) trdita, da ostajajo ne-
vladne organizacije »izgubljeni kontinent« na zemljevidu sodobnih
družb, neviden večini političnih in ekonomskih akterjev, medijem in
celo mnogim posameznikom, ki v njem delujejo. Tudi v monografiji
smo jih poimenovali nevladne organizacije. Ker so nevladne orga-
nizacije zelo raznolike, je treba najprej opredeliti nekatere njihove
osnovne pojme.
2.1 Opredelitev pojmov
Forbici et al. (2010, 6) opažajo, da so pojmi, kot so »tretji sektor«,
»civilna družba«, »nevladne organizacije«, »neprofitni sektor« ipd.,
v zadnjih desetletjih postali modni. Oris teh pojmov izhaja iz po-
sameznih organizacijskih oblik. Ob tem se je treba zavedati, da ni
konsenza, katere so te organizacijske oblike, prav tako med avtorji
ne obstaja enotna definicija, kaj ti pojmi dejansko pomenijo (Evers
in Laville 2004; Rončević 2001). Večina avtorjev se strinja, da je npr.
definicija »tretjega sektorja« izjemno težavna naloga (Dahrendorf
1989; Habermas 1992 v Klenovšek et al. 2006, 12). Forbici et al.
20
