Page 23 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Opredelitev pojmov 2.1
(2010, 6) trdijo, da je civilna družba nekaj širšega od organizacij
civilne družbe, izraza tretji sektor in organizacije civilne družbe pa
pomenita isto stvar. Poleg organizacij civilne družbe, tvorijo civilno
družbo tudi civilne pobude oz. neformalne skupine državljanov in
državljank, ki niso organizirane v organizacije civilne družbe.
Willetts (2002) meni, da kljub temu obstajajo nekatere temeljne
značilnosti, ki so nevladnim organizacijam skupne. Jasno je, da
mora biti nevladna organizacija neodvisna od neposrednega nad-
zora katerekoli vlade. Poleg tega obstajajo tri druge splošno sprejete
značilnosti, ki izključujejo določene vrste organizacij iz obravnave.
Nevladne organizacije (n v o) ne morejo biti ustanovljene kot poli-
tične stranke; so neprofitne in ne delujejo kot kriminalna skupina
ter se ne poslužujejo nasilja. Te značilnosti veljajo v splošni uporabi,
saj se ujemajo s pogoji za priznanje od Združenih narodov.
Rakar et al. (2011, 17) izpostavljajo tudi, da v Sloveniji ne obstaja
enoten termin ali definicija za tisti del civilne družbe, ki se nanaša
na organizacije civilne družbe. V osnovi pa lahko opredelimo organi-
zacije civilne družbe kot širok spekter organizacij, ki niso niti tržne
niti državne, v javnosti pa so poimenovane z različnimi imeni, kot so
neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, civilnodružbene
in nevladne organizacije.
Martens (2002, 272) pravi, da kljub vse večjemu interesu in nara-
ščajoči literaturi o nevladnih organizacijah njihova definicija še ni
bila dovolj opredeljena. Izraz n vo je postal splošno sprejet v aka-
demskem svetu, vendar pa še ni jasno, kaj ta beseda dejansko za-
jema. V resnici mnogi študije niti ne ponujajo nobene opredelitve
pojma nevladna organizacija, ki bi lahko olajšal razumevanje tega
izraza. Podrobnejši pogled pa razkriva raznolike in včasih celo na-
sprotujoče si interpretacije izraza. Kakorkoli, to otežuje primerjave
posameznih študij o nvo.
Problematika definicije civilne družbe leži torej v tem, da je skupne
točke težko določiti, saj vanje spadajo zelo raznolike organizacije.
Poleg tega pa vlada tudi velika zmeda v terminologiji na tem pod-
ročju, saj se termin tretji sektor pogostokrat zamenjuje s terminom
nevladni sektor, ki se ga v Sloveniji uporablja najpogosteje.
V praksi v Sloveniji se uporabljajo tudi naslednji izrazi oz. so-
21
(2010, 6) trdijo, da je civilna družba nekaj širšega od organizacij
civilne družbe, izraza tretji sektor in organizacije civilne družbe pa
pomenita isto stvar. Poleg organizacij civilne družbe, tvorijo civilno
družbo tudi civilne pobude oz. neformalne skupine državljanov in
državljank, ki niso organizirane v organizacije civilne družbe.
Willetts (2002) meni, da kljub temu obstajajo nekatere temeljne
značilnosti, ki so nevladnim organizacijam skupne. Jasno je, da
mora biti nevladna organizacija neodvisna od neposrednega nad-
zora katerekoli vlade. Poleg tega obstajajo tri druge splošno sprejete
značilnosti, ki izključujejo določene vrste organizacij iz obravnave.
Nevladne organizacije (n v o) ne morejo biti ustanovljene kot poli-
tične stranke; so neprofitne in ne delujejo kot kriminalna skupina
ter se ne poslužujejo nasilja. Te značilnosti veljajo v splošni uporabi,
saj se ujemajo s pogoji za priznanje od Združenih narodov.
Rakar et al. (2011, 17) izpostavljajo tudi, da v Sloveniji ne obstaja
enoten termin ali definicija za tisti del civilne družbe, ki se nanaša
na organizacije civilne družbe. V osnovi pa lahko opredelimo organi-
zacije civilne družbe kot širok spekter organizacij, ki niso niti tržne
niti državne, v javnosti pa so poimenovane z različnimi imeni, kot so
neprofitne, prostovoljne, humanitarne, neodvisne, civilnodružbene
in nevladne organizacije.
Martens (2002, 272) pravi, da kljub vse večjemu interesu in nara-
ščajoči literaturi o nevladnih organizacijah njihova definicija še ni
bila dovolj opredeljena. Izraz n vo je postal splošno sprejet v aka-
demskem svetu, vendar pa še ni jasno, kaj ta beseda dejansko za-
jema. V resnici mnogi študije niti ne ponujajo nobene opredelitve
pojma nevladna organizacija, ki bi lahko olajšal razumevanje tega
izraza. Podrobnejši pogled pa razkriva raznolike in včasih celo na-
sprotujoče si interpretacije izraza. Kakorkoli, to otežuje primerjave
posameznih študij o nvo.
Problematika definicije civilne družbe leži torej v tem, da je skupne
točke težko določiti, saj vanje spadajo zelo raznolike organizacije.
Poleg tega pa vlada tudi velika zmeda v terminologiji na tem pod-
ročju, saj se termin tretji sektor pogostokrat zamenjuje s terminom
nevladni sektor, ki se ga v Sloveniji uporablja najpogosteje.
V praksi v Sloveniji se uporabljajo tudi naslednji izrazi oz. so-
21
