Page 97 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Kvantitativna raziskava 7.1
• srednje močno pozitivno s spremenljivko »Sodelovanje zapo-
slenih, prostovoljcev . . . v postopkih javnih politik« (r = 0,375,
p = 0,001).
Spremenljivka »Sodelovanje zaposlenih, prostovoljcev . . . v po-
stopkih javnih politik« je statistično značilno (p < 0,05) povezana:
• srednje močno pozitivno s spremenljivko »Oblikovanje in vzdr-
ževanje skupnih partnerstev z lokalnimi skupnostmi, vladnimi
agencijami, podjetji, s preostalimi nevladnimi organizacijami
ali akademskimi organizacijami (univerze, fakultete, inštitu-
ti . . .)« (r = 0,486, p = 0,000).
Preliminarna analiza odvisne spremenljivke
Spremenljivka, ki meri povprečno rast prihodkov na zaposlenega,
ima povprečno rast 11,95, s standardnim odklonom 72,5. Odklon je
zelo visok, kar nakazuje, da so podatki zelo razpršeni, razlike med
organizacijami z visoko rastjo in med tistimi z negativno so velike.
Z regresijsko analizo smo želeli ugotavljati vplive zunanjih in no-
tranjih dejavnikov na odvisno spremenljivko (uspešnost nevladnih
organizacij), ki smo jo merili preko spremenljivke pridobljene iz bi-
lančnih podatkov nvo – povprečna rast. Spremenljivka je glede na
porazdelitev izkaže kot problematična, saj se le redke nvo razpore-
dijo izven 0 (samo 7 n vo). Težava se pojavi, ker v merskem smislu
spremenljivka ni več zvezna številska, ampak ima le nekaj diskretnih
vrednosti. Multipla regresijska analiza s stepwise proceduro pokaže
na enako težavo. V ožji izbor neodvisnih spremenljivk se ne uvrsti
nobena izmed pojasnjevalnih spremenljivk. V tem koraku se nato
odločimo za izločitev odvisne spremenljivke, kot smo jo definirali
sedaj in preidemo na uporabo spremenljivke poslanstvo kot alter-
nativne odvisne spremenljivke, preko katere merimo dojemanje po-
slanstva na strani respondentov. Slabost sicer predstavlja dejstvo, da
nimamo več opravka z bilančnimi podatki, temveč mnenji in stališči
respondentov.
Rezultati faktorske analize
Uporabili smo faktorsko analizo, s katero smo iz skupine notranjih
in zunanjih dejavnikov oblikovali manjše število spremenljivk. Pri
95
• srednje močno pozitivno s spremenljivko »Sodelovanje zapo-
slenih, prostovoljcev . . . v postopkih javnih politik« (r = 0,375,
p = 0,001).
Spremenljivka »Sodelovanje zaposlenih, prostovoljcev . . . v po-
stopkih javnih politik« je statistično značilno (p < 0,05) povezana:
• srednje močno pozitivno s spremenljivko »Oblikovanje in vzdr-
ževanje skupnih partnerstev z lokalnimi skupnostmi, vladnimi
agencijami, podjetji, s preostalimi nevladnimi organizacijami
ali akademskimi organizacijami (univerze, fakultete, inštitu-
ti . . .)« (r = 0,486, p = 0,000).
Preliminarna analiza odvisne spremenljivke
Spremenljivka, ki meri povprečno rast prihodkov na zaposlenega,
ima povprečno rast 11,95, s standardnim odklonom 72,5. Odklon je
zelo visok, kar nakazuje, da so podatki zelo razpršeni, razlike med
organizacijami z visoko rastjo in med tistimi z negativno so velike.
Z regresijsko analizo smo želeli ugotavljati vplive zunanjih in no-
tranjih dejavnikov na odvisno spremenljivko (uspešnost nevladnih
organizacij), ki smo jo merili preko spremenljivke pridobljene iz bi-
lančnih podatkov nvo – povprečna rast. Spremenljivka je glede na
porazdelitev izkaže kot problematična, saj se le redke nvo razpore-
dijo izven 0 (samo 7 n vo). Težava se pojavi, ker v merskem smislu
spremenljivka ni več zvezna številska, ampak ima le nekaj diskretnih
vrednosti. Multipla regresijska analiza s stepwise proceduro pokaže
na enako težavo. V ožji izbor neodvisnih spremenljivk se ne uvrsti
nobena izmed pojasnjevalnih spremenljivk. V tem koraku se nato
odločimo za izločitev odvisne spremenljivke, kot smo jo definirali
sedaj in preidemo na uporabo spremenljivke poslanstvo kot alter-
nativne odvisne spremenljivke, preko katere merimo dojemanje po-
slanstva na strani respondentov. Slabost sicer predstavlja dejstvo, da
nimamo več opravka z bilančnimi podatki, temveč mnenji in stališči
respondentov.
Rezultati faktorske analize
Uporabili smo faktorsko analizo, s katero smo iz skupine notranjih
in zunanjih dejavnikov oblikovali manjše število spremenljivk. Pri
95
