Page 98 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 98
7 Empirični del
faktorski analizi⁶ združujemo spremenljivke in namesto njih uve-
demo faktorje, ki pojasnijo čim večji delež celotne variance, ter tako
zmanjšamo število spremenljivk. Najprej moramo določiti spremen-
ljivke in analizirati odvisnost med njimi, nato določimo število fak-
torjev, na koncu pa jih še vsebinsko poimenujemo (Bastič 2006, 44).
Za izvedbo faktorske analize morajo biti izpolnjeni naslednji po-
goji: vzorec mora biti dovolj velik, vsaj 10- do 15-krat večji od števila
spremenljivk, podatki morajo biti porazdeljeni normalno, med spre-
menljivkami ne sme biti multi-kolinearnosti, zato izločimo spre-
menljivke, ki preveč (r < 0,9) ali premalo (r < 0,1) korelirajo (Field
2009, 645–650).
Na podlagi teoretičnega izhodišča je znano, da so v organizaci-
jah prisotni tako interesi notranjih kot zunanjih deležnikov. Inte-
rese smo združili v smiselne sklope, znotraj vsakega sklopa pa smo
definirali, kateri dejavniki so notranji in kateri zunanji. Konstrukt
interesov notranjih in zunanjih deležnikov smo preverili z uporabo
eksplorativne faktorske analize. Faktorska analiza (fa) spada v sku-
pino metod multivariatne analize, saj hkrati zmore analizirati večje
število spremenljivk. Na podlagi merjenih neodvisnih spremenljivk
oblikujemo faktorje. Latentni faktorji, ki jih pridobimo s faktorsko
analizo, prispevajo k redukciji večdimenzionalnega prostora. Me-
toda išče manjše število latentnih konstruktov ali t. i. latentni kon-
strukt – faktor, ki lahko razloži odnos med opazovanimi (merjenimi)
spremenljivkami in manifestnimi spremenljivkami (Rencher 2002,
448). Znotraj nabora metod, ki jih fa ponuja, smo izbrali metodo
glavnih osi – kaj je priporočena metoda (Kabacoff 2011).
Rotacije
Z uporabo rotacije faktorjev lahko lažje oz. bolj smiselno interpreti-
ramo dobljene rezultate. Metode rotacije med seboj razlikujejo glede
na to, ali so dobljeni faktorji med seboj nekorelirani – pravokotna
rotacija (orthogonalna rotacija) in ali je korelacija dovoljena – po-
ševna rotacija (oblique rotacija). Njen namen je prečistiti uteži v
⁶ Namen faktorske analize je testiranje modela latentnih faktorjev na podlagi opa-
zovanih spremenljivk.
96
faktorski analizi⁶ združujemo spremenljivke in namesto njih uve-
demo faktorje, ki pojasnijo čim večji delež celotne variance, ter tako
zmanjšamo število spremenljivk. Najprej moramo določiti spremen-
ljivke in analizirati odvisnost med njimi, nato določimo število fak-
torjev, na koncu pa jih še vsebinsko poimenujemo (Bastič 2006, 44).
Za izvedbo faktorske analize morajo biti izpolnjeni naslednji po-
goji: vzorec mora biti dovolj velik, vsaj 10- do 15-krat večji od števila
spremenljivk, podatki morajo biti porazdeljeni normalno, med spre-
menljivkami ne sme biti multi-kolinearnosti, zato izločimo spre-
menljivke, ki preveč (r < 0,9) ali premalo (r < 0,1) korelirajo (Field
2009, 645–650).
Na podlagi teoretičnega izhodišča je znano, da so v organizaci-
jah prisotni tako interesi notranjih kot zunanjih deležnikov. Inte-
rese smo združili v smiselne sklope, znotraj vsakega sklopa pa smo
definirali, kateri dejavniki so notranji in kateri zunanji. Konstrukt
interesov notranjih in zunanjih deležnikov smo preverili z uporabo
eksplorativne faktorske analize. Faktorska analiza (fa) spada v sku-
pino metod multivariatne analize, saj hkrati zmore analizirati večje
število spremenljivk. Na podlagi merjenih neodvisnih spremenljivk
oblikujemo faktorje. Latentni faktorji, ki jih pridobimo s faktorsko
analizo, prispevajo k redukciji večdimenzionalnega prostora. Me-
toda išče manjše število latentnih konstruktov ali t. i. latentni kon-
strukt – faktor, ki lahko razloži odnos med opazovanimi (merjenimi)
spremenljivkami in manifestnimi spremenljivkami (Rencher 2002,
448). Znotraj nabora metod, ki jih fa ponuja, smo izbrali metodo
glavnih osi – kaj je priporočena metoda (Kabacoff 2011).
Rotacije
Z uporabo rotacije faktorjev lahko lažje oz. bolj smiselno interpreti-
ramo dobljene rezultate. Metode rotacije med seboj razlikujejo glede
na to, ali so dobljeni faktorji med seboj nekorelirani – pravokotna
rotacija (orthogonalna rotacija) in ali je korelacija dovoljena – po-
ševna rotacija (oblique rotacija). Njen namen je prečistiti uteži v
⁶ Namen faktorske analize je testiranje modela latentnih faktorjev na podlagi opa-
zovanih spremenljivk.
96
