Page 12 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 12
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
lič (2002, 26 v Nemec Rudež in Mihalič 2002, 5) pravita, da se po defini-
ciji Združenih narodov iz leta 1994 potniki delijo na obiskovalce in druge
potnike, ki jih ne zajema turistična statistika (kot so maloobmejni delavci,
imigranti, nomadi, tranzitni potniki begunci, pripadniki oboroženih sil,
predstavniki konzulatov, diplomati). Obiskovalci se delijo na enodnevne
obiskovalce in turiste. Turisti so po opredelitvi Svetovne turistične organi-
zacije obiskovalci, ki v obiskovani destinaciji ostanejo vsaj eno noč, vendar
manj kot leto dni.
Za turizem obstaja več opredelitev, kot so opredelitev Hunziker in
Krapfa iz leta 1942, kasnejša Kasparjeva opredelitev in opredelitev Svetov-
ne turistične organizacije (Planina in Mihalič 2002). SURS (2015) oprede-
ljuje turizem kot »splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj
svojega običajnega okolja, da bi tako preživele svoj prosti čas, se sprostile,
12 zaradi poslov ali iz drugih razlogov. Turizem vključuje tako enodnevne iz-
lete, kot tudi potovanja, na katerih turisti vsaj enkrat prenočijo.« Dejav-
nost turizma je torej širša in ne zajema le turistov in njihovega povpraše-
vanja. Preučevanje turističnega povpraševanja v monografiji se usmerja na
prenočitve in torej le na turiste. Natančneje, usmerjamo se v preučevanje
dejavnikov povpraševanja receptivnega mednarodnega turizma Slovenije,
ki se po svojem pomenu za plačilno bilanco države razlikuje od domače-
ga turizma.
V monografiji sta v prvem poglavju predstavljena turistično povpraše-
vanje kot tudi turistična ponudba, druga stran turističnega trga. Med de-
javniki povpraševanja najdemo namreč tudi takšne, ki izhajajo iz ponud-
bene strani, kot ugotavljajo Lorenzini, Pisati in Pompili (2014). V drugem
poglavju je prikazano napovedovanje turističnega povpraševanja tako s
kvalitativnimi kot s kvantitativnimi metodami. Tretje poglavje se usmerja
v napovedovanje turističnega povpraševanja z regresijskim modelom, zaje-
manje spremenljivk v model, funkcijske oblike regresijskih modelov, razli-
kovanje med statičnim in dinamičnim modelom ter podaja načine prever-
janja ustreznosti in natančnosti modela. Kratek pregled izbranih raziskav
turističnega povpraševanja, v katerih je zajeta Slovenija, je podan v četr-
tem poglavju. Peto poglavje se usmerja v raziskovanje turističnega povpra-
ševanja turistov iz Italije, Avstrije in Nemčije, ki po številu nočitev turi-
stov predstavljajo najpomembnejše tuje izvorne trga slovenskega turizma.
V zadnjem poglavju so podani iz raziskave izhajajoči zaključki.
Monografija je namenjena vsem, ki se želijo poglobiti v delovanje tu-
rističnega povpraševanja na ravni destinacije, saj skuša poudariti specifike
turističnega povpraševanja in raznolikost izvornih trgov destinacije v pog-
ledu turističnega povpraševanja.
lič (2002, 26 v Nemec Rudež in Mihalič 2002, 5) pravita, da se po defini-
ciji Združenih narodov iz leta 1994 potniki delijo na obiskovalce in druge
potnike, ki jih ne zajema turistična statistika (kot so maloobmejni delavci,
imigranti, nomadi, tranzitni potniki begunci, pripadniki oboroženih sil,
predstavniki konzulatov, diplomati). Obiskovalci se delijo na enodnevne
obiskovalce in turiste. Turisti so po opredelitvi Svetovne turistične organi-
zacije obiskovalci, ki v obiskovani destinaciji ostanejo vsaj eno noč, vendar
manj kot leto dni.
Za turizem obstaja več opredelitev, kot so opredelitev Hunziker in
Krapfa iz leta 1942, kasnejša Kasparjeva opredelitev in opredelitev Svetov-
ne turistične organizacije (Planina in Mihalič 2002). SURS (2015) oprede-
ljuje turizem kot »splet dejavnosti oseb, ki potujejo in bivajo v kraju zunaj
svojega običajnega okolja, da bi tako preživele svoj prosti čas, se sprostile,
12 zaradi poslov ali iz drugih razlogov. Turizem vključuje tako enodnevne iz-
lete, kot tudi potovanja, na katerih turisti vsaj enkrat prenočijo.« Dejav-
nost turizma je torej širša in ne zajema le turistov in njihovega povpraše-
vanja. Preučevanje turističnega povpraševanja v monografiji se usmerja na
prenočitve in torej le na turiste. Natančneje, usmerjamo se v preučevanje
dejavnikov povpraševanja receptivnega mednarodnega turizma Slovenije,
ki se po svojem pomenu za plačilno bilanco države razlikuje od domače-
ga turizma.
V monografiji sta v prvem poglavju predstavljena turistično povpraše-
vanje kot tudi turistična ponudba, druga stran turističnega trga. Med de-
javniki povpraševanja najdemo namreč tudi takšne, ki izhajajo iz ponud-
bene strani, kot ugotavljajo Lorenzini, Pisati in Pompili (2014). V drugem
poglavju je prikazano napovedovanje turističnega povpraševanja tako s
kvalitativnimi kot s kvantitativnimi metodami. Tretje poglavje se usmerja
v napovedovanje turističnega povpraševanja z regresijskim modelom, zaje-
manje spremenljivk v model, funkcijske oblike regresijskih modelov, razli-
kovanje med statičnim in dinamičnim modelom ter podaja načine prever-
janja ustreznosti in natančnosti modela. Kratek pregled izbranih raziskav
turističnega povpraševanja, v katerih je zajeta Slovenija, je podan v četr-
tem poglavju. Peto poglavje se usmerja v raziskovanje turističnega povpra-
ševanja turistov iz Italije, Avstrije in Nemčije, ki po številu nočitev turi-
stov predstavljajo najpomembnejše tuje izvorne trga slovenskega turizma.
V zadnjem poglavju so podani iz raziskave izhajajoči zaključki.
Monografija je namenjena vsem, ki se želijo poglobiti v delovanje tu-
rističnega povpraševanja na ravni destinacije, saj skuša poudariti specifike
turističnega povpraševanja in raznolikost izvornih trgov destinacije v pog-
ledu turističnega povpraševanja.
