Page 15 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Turistično povpraševanje in turistična ponudba 15
- komuniciranje z mediji in
- informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Podoben je Tribeov model turističnega povpraševanja (Tribe 2005,
46–54), ki med dejavnike turističnega povpraševanja tako uvršča:
- dohodek,
- cene drugih proizvodov,
- kakovost turističnega proizvoda,
- modo in okuse,
- oglaševanje,
- priložnosti za potrošnjo (prosti čas)
- število in sestavo prebivalstva,
- druge dejavnike.
Čeprav Tribe (Ibid.) navaja oglaševanje, pa je pomemben dejavnik pov-
praševanja v turizmu celotno trženje destinacije, kar v novejši študiji ugota-
vljajo Balli, Balli in Tangaroa (2015) na primeru Cookovih otokov. Vlaga-
nja v trženje destinacije namreč pozitivno in statistično značilno vplivajo
na število obiskovalcev.
Planinov model turističnega povpraševanja (Planina in Mihalič 2002)
razmejuje med povpraševanjem v kraju bivanja in povpraševanjem v turi-
stični destinaciji. Med dejavnike turističnega povpraševanja tako uvršča:
- obstoj potrebe po potovanju in turistični rekreaciji,
- obstoj privlačnosti v določeni turistični destinaciji,
- dohodek, ki je na voljo za turistično potrošnjo,
- prosti čas,
- ceno turističnega proizvoda,
- iracionalne ali subjektivne dejavnike.
Podobno kot Planina se tudi Bull usmerja na kraj povpraševanja oz. vi-
dik destinacije in domačega kraja. Bull (1997, 29) nakazuje, da je treba pri
preučevanju turističnega povpraševanja upoštevati tudi vidik destinacije,
in tako dejavnike turističnega povpraševanja razdeli glede na kraj ustvarja-
nja turističnega povpraševanja:
- dejavnike, vezane na domači kraj turista (razpoložljiv dohodek,
razporeditev dohodkov, izbira počitnic, vrednost domače valute,
davčna politika in kontrola nakupov turistov),
- dejavnike, vezane na turistično destinacijo (splošna raven cen v
destinaciji, stopnja konkurence ponudnikov v destinaciji, kvalite-
ta turističnih proizvodov in ekonomske regulacije za turiste), in
- komuniciranje z mediji in
- informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Podoben je Tribeov model turističnega povpraševanja (Tribe 2005,
46–54), ki med dejavnike turističnega povpraševanja tako uvršča:
- dohodek,
- cene drugih proizvodov,
- kakovost turističnega proizvoda,
- modo in okuse,
- oglaševanje,
- priložnosti za potrošnjo (prosti čas)
- število in sestavo prebivalstva,
- druge dejavnike.
Čeprav Tribe (Ibid.) navaja oglaševanje, pa je pomemben dejavnik pov-
praševanja v turizmu celotno trženje destinacije, kar v novejši študiji ugota-
vljajo Balli, Balli in Tangaroa (2015) na primeru Cookovih otokov. Vlaga-
nja v trženje destinacije namreč pozitivno in statistično značilno vplivajo
na število obiskovalcev.
Planinov model turističnega povpraševanja (Planina in Mihalič 2002)
razmejuje med povpraševanjem v kraju bivanja in povpraševanjem v turi-
stični destinaciji. Med dejavnike turističnega povpraševanja tako uvršča:
- obstoj potrebe po potovanju in turistični rekreaciji,
- obstoj privlačnosti v določeni turistični destinaciji,
- dohodek, ki je na voljo za turistično potrošnjo,
- prosti čas,
- ceno turističnega proizvoda,
- iracionalne ali subjektivne dejavnike.
Podobno kot Planina se tudi Bull usmerja na kraj povpraševanja oz. vi-
dik destinacije in domačega kraja. Bull (1997, 29) nakazuje, da je treba pri
preučevanju turističnega povpraševanja upoštevati tudi vidik destinacije,
in tako dejavnike turističnega povpraševanja razdeli glede na kraj ustvarja-
nja turističnega povpraševanja:
- dejavnike, vezane na domači kraj turista (razpoložljiv dohodek,
razporeditev dohodkov, izbira počitnic, vrednost domače valute,
davčna politika in kontrola nakupov turistov),
- dejavnike, vezane na turistično destinacijo (splošna raven cen v
destinaciji, stopnja konkurence ponudnikov v destinaciji, kvalite-
ta turističnih proizvodov in ekonomske regulacije za turiste), in
