Page 14 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
V okviru turističnega povpraševanja je smiselno ločiti med povpraše-
vanjem po turistični destinaciji in povpraševanjem po turističnem proizvo-
du. Ti dve obliki povpraševanja se razlikujeta po dejavnikih, ki vplivajo na-
nju in so obrazloženi v nadaljevanju.
Dejavniki turističnega povpraševanja
Modeli turističnega povpraševanja se naslanjajo na teorijo potrošnje, ki
med najpomembnejše dejavnike potrošnje uvršča dohodek, cene turistič-
nih proizvodov in z njimi povezanih proizvodov – nadomestkov in dopol-
njujočih proizvodov (Fuleky, Zhao in Bonham 2014, 133). Samuelson in
Nordhaus (2001, 49) navajata sledeče dejavnike povpraševanja v razmerah
popolne konkurence:
14 - cena proizvoda,
- dohodek potrošnikov,
- obseg prebivalstva,
- cene in razpoložljivosti povezanih vrst proizvodov, kot so nado-
mestki ali dopolnjujoči proizvodi,
- subjektivni elementi posameznikov,
- posebni vplivi (npr., vreme, naravne danosti, pričakovane cene).
V razmerah nepopolne konkurence se pojavljajo še drugi dejavniki, ki
so povezani z diferenciacijo proizvodov (sledenje modi, različni okusi, pre-
feriranje posameznih proizvodov).
Dejavniki potrošnje so lahko objektivni, dani in na katere posamezen
kupec turističnega proizvoda nima vpliva, in subjektivni, ki so odvisni od
posameznika (njegovih želja, potreb, okusa, tradicija, mode itd.) in njegove
izbire turističnega proizvoda. Dejavniki turistične potrošnje so tudi taki,
ki se ne spreminjajo s časom, ampak se pojavijo v določenem časovnem ob-
dobju; sem lahko uvrstimo športne in kulturne dogodke, pojave bolezni,
terorizma, krize itd.
Middleton in Clark (2001) dejavnike turističnega povpraševanja v raz-
merah nepopolne konkurence delita na kar devet skupin:
- gospodarske dejavnike,
- primerjalne cene,
- demografske dejavnike,
- geografske dejavnike,
- socio-kulturno naravnanost do turizma,
- mobilnost,
- regulatorne ukrepe,
V okviru turističnega povpraševanja je smiselno ločiti med povpraše-
vanjem po turistični destinaciji in povpraševanjem po turističnem proizvo-
du. Ti dve obliki povpraševanja se razlikujeta po dejavnikih, ki vplivajo na-
nju in so obrazloženi v nadaljevanju.
Dejavniki turističnega povpraševanja
Modeli turističnega povpraševanja se naslanjajo na teorijo potrošnje, ki
med najpomembnejše dejavnike potrošnje uvršča dohodek, cene turistič-
nih proizvodov in z njimi povezanih proizvodov – nadomestkov in dopol-
njujočih proizvodov (Fuleky, Zhao in Bonham 2014, 133). Samuelson in
Nordhaus (2001, 49) navajata sledeče dejavnike povpraševanja v razmerah
popolne konkurence:
14 - cena proizvoda,
- dohodek potrošnikov,
- obseg prebivalstva,
- cene in razpoložljivosti povezanih vrst proizvodov, kot so nado-
mestki ali dopolnjujoči proizvodi,
- subjektivni elementi posameznikov,
- posebni vplivi (npr., vreme, naravne danosti, pričakovane cene).
V razmerah nepopolne konkurence se pojavljajo še drugi dejavniki, ki
so povezani z diferenciacijo proizvodov (sledenje modi, različni okusi, pre-
feriranje posameznih proizvodov).
Dejavniki potrošnje so lahko objektivni, dani in na katere posamezen
kupec turističnega proizvoda nima vpliva, in subjektivni, ki so odvisni od
posameznika (njegovih želja, potreb, okusa, tradicija, mode itd.) in njegove
izbire turističnega proizvoda. Dejavniki turistične potrošnje so tudi taki,
ki se ne spreminjajo s časom, ampak se pojavijo v določenem časovnem ob-
dobju; sem lahko uvrstimo športne in kulturne dogodke, pojave bolezni,
terorizma, krize itd.
Middleton in Clark (2001) dejavnike turističnega povpraševanja v raz-
merah nepopolne konkurence delita na kar devet skupin:
- gospodarske dejavnike,
- primerjalne cene,
- demografske dejavnike,
- geografske dejavnike,
- socio-kulturno naravnanost do turizma,
- mobilnost,
- regulatorne ukrepe,
