Page 16 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
- dejavnike, vezane na odnos med domačim krajem turista in turi-
stično destinacijo (relativne cene, promocija turistične destinaci-
je v domačem kraju turista, devizni tečaj, čas in stroški potovanja
med domačim krajem turista in turistično destinacijo).
Nekoliko bolj se na povpraševanje po destinaciji usmerijo Dwyer et al.
(2010, 38), ki ločijo med dejavniki povpraševanja po turistični destinaciji in
dejavniki povpraševanja po turističnem proizvodu. Med dejavniki povpra-
ševanja po turistični destinaciji ločijo tiste, ki so cenovno pogojeni, in tiste,
ki niso. Med cenovno pogojenimi dejavniki ločijo (Ibid.):
- stroške prevoza v destinacijo in iz destinacije,
- stroške v destinaciji (nastanitev, prehrana, obisi znamenitosti, zaba-
va …).
16 Med necenovno pogojene dejavnike povpraševanja po destinaciji
Dwyer et al. (Ibid.) uvrščajo dohodek, prosti čas in njegovo razpoložljivost,
izobrazbo in zaposlitveni status, vize in druge pogoje vstopa v destinacijo,
različne kvalitativne dejavnike, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na
turistično povpraševanje.
Različne klasifikacije dejavnikov kažejo na to, da so ekonomski dejav-
niki, povezani s kupno močjo posameznega proizvoda, ključni za turistič-
no povpraševanje in se pojavljajo pri vseh razvrščanjih dejavnikov turistič-
nega povpraševanja.
Turistično povpraševanje (D) je funkcija različnih dejavnikov (F), kar
se običajno zapiše z naslednjo enačbo:
D = f (F1, F2, F3...Fn).
Odnos med ceno proizvoda in obsegom povpraševanja po proizvodu se
običajno prikazuje s krivuljo povpraševanja (glejte Sliko 1), ki odraža splo-
šni zakon povpraševanja. Le-ta pravi, da se cena proizvoda na trgu in obseg
povpraševanja po njem gibljeta v nasprotni smeri, ob vseh ostalih pogojih
nespremenjenih (ceteris paribus).
Krivuljo povpraševanja pojasnjujeta zakon padajoče mejne koristnosti
in teorija učinka realnega dohodka in substitucije. Zakon padajoče mej-
ne koristnosti pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupu neke dobri-
ne. Ko potrošnik povečuje nakup oz. potrošno neke dobrine, je koristnost
vsake nadaljnje enote (mejna koristnost) dobrine manjša od prejšnje enote.
Pri nakupu posamezne dobrine se zato posameznik odloča tako, da upo-
števa načelo izenačenja mejnih koristnosti (angl. Equimarginal Principle)
(Samuelson in Nordhaus 2010, 87). Teorija učinka realnega dohodka in
- dejavnike, vezane na odnos med domačim krajem turista in turi-
stično destinacijo (relativne cene, promocija turistične destinaci-
je v domačem kraju turista, devizni tečaj, čas in stroški potovanja
med domačim krajem turista in turistično destinacijo).
Nekoliko bolj se na povpraševanje po destinaciji usmerijo Dwyer et al.
(2010, 38), ki ločijo med dejavniki povpraševanja po turistični destinaciji in
dejavniki povpraševanja po turističnem proizvodu. Med dejavniki povpra-
ševanja po turistični destinaciji ločijo tiste, ki so cenovno pogojeni, in tiste,
ki niso. Med cenovno pogojenimi dejavniki ločijo (Ibid.):
- stroške prevoza v destinacijo in iz destinacije,
- stroške v destinaciji (nastanitev, prehrana, obisi znamenitosti, zaba-
va …).
16 Med necenovno pogojene dejavnike povpraševanja po destinaciji
Dwyer et al. (Ibid.) uvrščajo dohodek, prosti čas in njegovo razpoložljivost,
izobrazbo in zaposlitveni status, vize in druge pogoje vstopa v destinacijo,
različne kvalitativne dejavnike, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na
turistično povpraševanje.
Različne klasifikacije dejavnikov kažejo na to, da so ekonomski dejav-
niki, povezani s kupno močjo posameznega proizvoda, ključni za turistič-
no povpraševanje in se pojavljajo pri vseh razvrščanjih dejavnikov turistič-
nega povpraševanja.
Turistično povpraševanje (D) je funkcija različnih dejavnikov (F), kar
se običajno zapiše z naslednjo enačbo:
D = f (F1, F2, F3...Fn).
Odnos med ceno proizvoda in obsegom povpraševanja po proizvodu se
običajno prikazuje s krivuljo povpraševanja (glejte Sliko 1), ki odraža splo-
šni zakon povpraševanja. Le-ta pravi, da se cena proizvoda na trgu in obseg
povpraševanja po njem gibljeta v nasprotni smeri, ob vseh ostalih pogojih
nespremenjenih (ceteris paribus).
Krivuljo povpraševanja pojasnjujeta zakon padajoče mejne koristnosti
in teorija učinka realnega dohodka in substitucije. Zakon padajoče mej-
ne koristnosti pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupu neke dobri-
ne. Ko potrošnik povečuje nakup oz. potrošno neke dobrine, je koristnost
vsake nadaljnje enote (mejna koristnost) dobrine manjša od prejšnje enote.
Pri nakupu posamezne dobrine se zato posameznik odloča tako, da upo-
števa načelo izenačenja mejnih koristnosti (angl. Equimarginal Principle)
(Samuelson in Nordhaus 2010, 87). Teorija učinka realnega dohodka in
