Page 44 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
- regresijski modeli lahko zahtevajo veliko časa in finančnih stro-
škov za oblikovanje,
- razvoj pravilnega odnosa zahteva dobre spretnosti s tega področja,
- velikokrat je treba pojasnjevalne spremenljivke napovedati, kar
povečuje možnost napake pri napovedovanju,
- predpostavljanje, da na pojasnjevalne spremenljivke ne vpliva od-
visna spremenljivka.
Specifikacija modela in spremenljivke regresijskih modelov
Specificiranje modela turističnega povpraševanja zajema identificiranje
spremenljivk, ki vplivajo na turistično povpraševanje (Dwyer et al. 2010,
55). Vzročno-posledični ekonometričnimi modeli raziskujejo, kako je turi-
stično povpraševanje kot odvisna spremenljivka povezano (odvisno) od po-
44 jasnjevalnih (neodvisnih) spremenljivk.
Song in Li (2008, 214–5) ugotavljata, da se pri ekonometričnih mode-
lih uporabljajo pretežno letni podatki. Razlog naj bi bil v tem, da je velikok-
rat težko dobiti vrednosti pojasnjevalnih spremenljivk za krajša obdobja.
Tako naj bi med 71 preučevanimi študijami avtorja (Ibid.) uporabo kvar-
talnih podatkov ugotovila le pri 18 študijah in uporabo mesečnih podat-
kov pri 6 študijah, večkrat pa naj bi se mesečni podatki uporabljali pri ča-
sovnih vrstah, kjer ne potrebujemo pojasnjevalnih spremenljivk.
Turistično povpraševanje kot odvisno spremenljivko se lahko meri na
različne načine (Song in Witt 2000, 3; Song et al. 2010, 65):
- s številom prihodov turistov v destinacijo, pri čemer se lahko upo-
števa le turiste, ki prihajajo izven destinacije (države), to je tuje tu-
riste, ali tiste, ki prihajajo tudi iz destinacije (države), ali oboje;
kadar se meri turistično povpraševanje s številom tujih turistov, se
lahko zajame le določen izvorni trg (državo); število prihodov tu-
ristov se običajno zajema z registriranimi prihodi turistov v nasta-
nitvenih obratih, kar pa izloča enodnevne obiskovalce in tiste, ki
niso registrirani v nastanitvenih obratih (pri čemer gre lahko za
nastanitve pri prijateljih in sorodnikih, za sivo ekonomijo ali tako
imenovano ekonomijo souporabe), manj primerno pa je štetje pre-
hodov turistov na meji, saj ne zajema le turistov,
- s številom prenočitev turistov, ki se lahko gleda z različnih zornih
kotov, tako kot število prihodov turistov,
- povprečna doba bivanja turistov v destinaciji, ki jo izračunamo
tako, da število prenočitev turistov primerjamo s številom priho-
dov turistov,
- regresijski modeli lahko zahtevajo veliko časa in finančnih stro-
škov za oblikovanje,
- razvoj pravilnega odnosa zahteva dobre spretnosti s tega področja,
- velikokrat je treba pojasnjevalne spremenljivke napovedati, kar
povečuje možnost napake pri napovedovanju,
- predpostavljanje, da na pojasnjevalne spremenljivke ne vpliva od-
visna spremenljivka.
Specifikacija modela in spremenljivke regresijskih modelov
Specificiranje modela turističnega povpraševanja zajema identificiranje
spremenljivk, ki vplivajo na turistično povpraševanje (Dwyer et al. 2010,
55). Vzročno-posledični ekonometričnimi modeli raziskujejo, kako je turi-
stično povpraševanje kot odvisna spremenljivka povezano (odvisno) od po-
44 jasnjevalnih (neodvisnih) spremenljivk.
Song in Li (2008, 214–5) ugotavljata, da se pri ekonometričnih mode-
lih uporabljajo pretežno letni podatki. Razlog naj bi bil v tem, da je velikok-
rat težko dobiti vrednosti pojasnjevalnih spremenljivk za krajša obdobja.
Tako naj bi med 71 preučevanimi študijami avtorja (Ibid.) uporabo kvar-
talnih podatkov ugotovila le pri 18 študijah in uporabo mesečnih podat-
kov pri 6 študijah, večkrat pa naj bi se mesečni podatki uporabljali pri ča-
sovnih vrstah, kjer ne potrebujemo pojasnjevalnih spremenljivk.
Turistično povpraševanje kot odvisno spremenljivko se lahko meri na
različne načine (Song in Witt 2000, 3; Song et al. 2010, 65):
- s številom prihodov turistov v destinacijo, pri čemer se lahko upo-
števa le turiste, ki prihajajo izven destinacije (države), to je tuje tu-
riste, ali tiste, ki prihajajo tudi iz destinacije (države), ali oboje;
kadar se meri turistično povpraševanje s številom tujih turistov, se
lahko zajame le določen izvorni trg (državo); število prihodov tu-
ristov se običajno zajema z registriranimi prihodi turistov v nasta-
nitvenih obratih, kar pa izloča enodnevne obiskovalce in tiste, ki
niso registrirani v nastanitvenih obratih (pri čemer gre lahko za
nastanitve pri prijateljih in sorodnikih, za sivo ekonomijo ali tako
imenovano ekonomijo souporabe), manj primerno pa je štetje pre-
hodov turistov na meji, saj ne zajema le turistov,
- s številom prenočitev turistov, ki se lahko gleda z različnih zornih
kotov, tako kot število prihodov turistov,
- povprečna doba bivanja turistov v destinaciji, ki jo izračunamo
tako, da število prenočitev turistov primerjamo s številom priho-
dov turistov,
