Page 45 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Preučevanje turističnega povpraševanja z vzročno-posledičnim modelom 45

- s turistično potrošnjo, ki se običajno ne meri za potrebe turizma;
ti podatki so za mednarodna gibanja turistov zbrani v okviru pla-
čilne bilance, kjer so zbrani le v agregatni obliki; za domači turi-
zem takšna merjenja omogočajo turistični satelitski računi, ki pa
se običajno ne izvajajo redno,

- z anketiranjem turistov o njihovem povpraševanju, kar se redkeje
uporablja.
Song et al. (2010, 65) ugotavljajo, da se v študijah, ki so potekale od za-

četka šestdesetih let prejšnjega stoletja do leta 2004, največ uporablja spre-
menljivka števila prihodov turistov, sledi ji turistična potrošnja. Druge
spremenljivke so v teh študijah precej manj zastopane. Pojasnjevalne spre-
menljivke turističnega povpraševanja se izbirajo glede na (Song in Witt
2000, 145):
- pričakovano pomembnost opredelitve turističnega povpraševanja

(odvisne spremenljivke) in
- razpoložljivost podatkov, saj je nekatere podatke težko dobiti,

predvsem v manj razvitih državah.
Podatke za pojasnjevalne spremenljivke je težko dobiti za države oz. de-
stinacije, kjer se določenih podatkov ne spremlja ali se jih ne spremlja re-
dno. Nekateri podatki, kot so izdatki za trženje, so lahko tudi nerazpolo-
žljivi ali imajo različne metodološke omejitve. Song, Wong in Chon. (2003,
438) ugotavljajo, da so, skladno z ekonomsko teorijo, najpomembnejši de-
javniki turističnega povpraševanja (pojasnjevalne spremenljivke):
- cena proizvoda (destinacije) po katerem povprašujemo,
- cena nadomestnih (substitutnih) proizvodov oz. destinacij in
- dohodek potrošnikov.
Ponudbena stran trga pri tem ni zaznana med najpomembnejšimi de-
javniki povpraševanja v turizmu. Enkratne posebnosti ponudbene strani
pa so lahko zajete tudi s strani nepravih (slamnatih) spremenljivk.

Cena proizvoda oz. cena destinacije
»Primeren kazalec za merjenje cene proizvoda je težko dobiti,« ugotavlja-
ta Song in Witt (2000, 4). Ceno proizvoda v turizmu sestavljajo stroški
bivanja v destinaciji in stroški prevoza v destinacijo (npr., s stroški letal-
skih vozovnic, železniškega prometa, goriva). Stroškov prevoza v destinaci-
jo običajno empirične študije ne zajemajo zaradi potencialne kolinearnosti
s stroški bivanja v destinaciji, dodajata Song in Witt (Ibid.). Za merjenje
stroškov bivanja oz. turizma v destinaciji se kot približek običajno jemlje
   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50