Page 48 - Nemec Rudež, Helena, 2016. Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
Analiza turističnega povpraševanja izbranih izvornih trgov Slovenije
CPIs se kot uteženo povprečje indeksa cen potrošnih dobrin v n-tih
substitutnih destinacijah izračuna na naslednji način (Song et al. 2010, 72):
pri čemer je:
- nweaguatepžonvpadraošmeveasntnjaeddoelsotčinenaceijderaž;amveeirvjennaadjeomz desetlenžiedmesttuinraisctiijči-a
(Dj), kar zapišemo:
48 - EX js je devizni tečaj med valuto določene nadomestne destinacije
a in valuto izvornega trga i.
Dohodek potrošnikov
Odnos med dohodkom in povpraševanjem je eden najpomembnejših od-
nosov, ki se preučujejo v ekonomiji. Dohodek se lahko meri z razpolo-
žljivim dohodkom gospodinjstev, kadar preučujemo le prostočasne obli-
ke turizma. Kadar se zajame celotno turistično povpraševanje, torej tudi
poslovni turizem, pa je smiselno zajeti bruto domači proizvod (BDP) iz-
vornega trga kot spremenljivko dohodka (Song in Witt 2000, 4). To je še
posebej pomembno takrat, ko je delež poslovnega turizma v turističnem
povpraševanju visok. Pri merjenju BDP kot dohodka lahko upoštevamo
nominalen ali realen BDP, BDP per capita ali druge kategorije (npr., bruto
nacionalni dohodek).
Neprave spremenljivke
Za razumevanje turističnega povpraševanja je potrebno poznati tudi
neprave ali slamnate spremenljivke (angl. dummy variable), ki lahko moč-
no spremenijo povpraševanje po določeni destinaciji. Te spremenljivke
predstavljajo kvalitativne učinke enkratnih dogodkov, ki lahko na turistič-
no povpraševanje vplivajo pozitivno (npr. kulturni ali športni dogodki) ali
negativno (naravne nesreče, politična nestabilnost). Preko slamnatih spre-
menljivk se tako v model vključi tudi značilnosti (posebnosti) ponudbene
strani, ki v modelu med dejavniki sicer lahko ni zajeta. Vrednosti slamnate
spremenljivke kodiramo z 1, ko je prisoten preučevan pojav, in z 0, ko po-
jav ni prisoten.
CPIs se kot uteženo povprečje indeksa cen potrošnih dobrin v n-tih
substitutnih destinacijah izračuna na naslednji način (Song et al. 2010, 72):
pri čemer je:
- nweaguatepžonvpadraošmeveasntnjaeddoelsotčinenaceijderaž;amveeirvjennaadjeomz desetlenžiedmesttuinraisctiijči-a
(Dj), kar zapišemo:
48 - EX js je devizni tečaj med valuto določene nadomestne destinacije
a in valuto izvornega trga i.
Dohodek potrošnikov
Odnos med dohodkom in povpraševanjem je eden najpomembnejših od-
nosov, ki se preučujejo v ekonomiji. Dohodek se lahko meri z razpolo-
žljivim dohodkom gospodinjstev, kadar preučujemo le prostočasne obli-
ke turizma. Kadar se zajame celotno turistično povpraševanje, torej tudi
poslovni turizem, pa je smiselno zajeti bruto domači proizvod (BDP) iz-
vornega trga kot spremenljivko dohodka (Song in Witt 2000, 4). To je še
posebej pomembno takrat, ko je delež poslovnega turizma v turističnem
povpraševanju visok. Pri merjenju BDP kot dohodka lahko upoštevamo
nominalen ali realen BDP, BDP per capita ali druge kategorije (npr., bruto
nacionalni dohodek).
Neprave spremenljivke
Za razumevanje turističnega povpraševanja je potrebno poznati tudi
neprave ali slamnate spremenljivke (angl. dummy variable), ki lahko moč-
no spremenijo povpraševanje po določeni destinaciji. Te spremenljivke
predstavljajo kvalitativne učinke enkratnih dogodkov, ki lahko na turistič-
no povpraševanje vplivajo pozitivno (npr. kulturni ali športni dogodki) ali
negativno (naravne nesreče, politična nestabilnost). Preko slamnatih spre-
menljivk se tako v model vključi tudi značilnosti (posebnosti) ponudbene
strani, ki v modelu med dejavniki sicer lahko ni zajeta. Vrednosti slamnate
spremenljivke kodiramo z 1, ko je prisoten preučevan pojav, in z 0, ko po-
jav ni prisoten.
