Page 21 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 21
Glasovne spremembe pri fantih običajno potekajo v obdobju ene- 21
ga do dveh let. Glasovi se izoblikujejo postopoma, ko se glasilki podalj-
šata in odebelita, grlni hrustanci in odzvočna cev pa se razvijejo. Najbolj
aktivna faza, ko se pojavijo spremembe, se zgodi med letoma 12,5 in 14,
vendar obstajajo številna odstopanja. Merila za opredelitev faz glasov-
nega razvoja vključujejo celoten glasovni obseg, lagoden obseg, kako-
vost zvoka, prehode med registri, temeljno govorno frekvenco (Coo-
ksey, 1992: str. 12).
Skupni problemi pri fantih med glasovnim razvojem vključujejo po-
manjkanje zgornjega obsega, zlome glasu in slišne prehode med regi-
stri, izgubo glasovnega obsega (težave pri oblikovanju tona okoli c1),
izgubo resonance, še posebej v nižjem obsegu; razvijajoči glas lahko
postane zračen in hripav; izgubo fleksibilnosti, težave pri petju dolgih
vokalov, hitro glasovno utrujenost, težave pri usklajevanju intervalnih
skokov za kvarto ali kvinto, izgubo dinamičnosti, izgubo zaupanja v
pevske sposobnosti (Cooksey, 1992: str. 12–18; Leck, 2009: str. 49–60).
Zgoraj naštete glasovne spremembe so prisotne pri vseh fantih. Razvoj
glasu poteka različno, in sicer: hiter padec glasu v obseg basa, v gla-
su ni več moč zaznati sopranske barve, glas se med zapuščanjem so-
pranske linije postopoma znižuje, glas ohranja kvaliteto sopranskega
glasu, možno je dodajanje višin v basovskem obsegu, vendar glas ni
zmožen petja v srednjem registru, petje v baritonski legi ni lagodno. V
kolikor fantje ohranjajo petje iz visokega v nizek register, očiten zlom
glasu postane neslišen (nadaljujejo s petjem v otroškem obsegu, barvi,
ob tem pa razvijajo »nov« glas) (Cooksey, 1992: str. 12–18; Leck, 2009:
str. 49–60).
1.4.4 Cookseyjeva klasifikacija fantovskih glasov
John Cooksey (1977b) je v raziskavi na temo glasovnih sprememb pri
fantih izpostavil fiziološke spremembe, ki so povezane z razvojem grla,
in tako sestavil posamezne stopnje vokalnega razvoja pri adolescentih:
1. predmutacijska faza (glas je po kakovosti svetel, pri petju je
poln, bogat),
2. faza 1/srednji glas 1 (po kakovosti je glas manj bogat predvsem
v višini, na trenutke se pojavi zračen ton, pevski glas v višjem
obsegu izgubi čistost),
3. faza 2/srednji glas 2 (višek glasovnih sprememb; glas postane
hripav, debelejši, včasih tudi zračen; govorna frekvenca se
zniža; glas ni več bogat in poln; višji toni so zelo nestabilni),
glas v obodbju adolescence
ga do dveh let. Glasovi se izoblikujejo postopoma, ko se glasilki podalj-
šata in odebelita, grlni hrustanci in odzvočna cev pa se razvijejo. Najbolj
aktivna faza, ko se pojavijo spremembe, se zgodi med letoma 12,5 in 14,
vendar obstajajo številna odstopanja. Merila za opredelitev faz glasov-
nega razvoja vključujejo celoten glasovni obseg, lagoden obseg, kako-
vost zvoka, prehode med registri, temeljno govorno frekvenco (Coo-
ksey, 1992: str. 12).
Skupni problemi pri fantih med glasovnim razvojem vključujejo po-
manjkanje zgornjega obsega, zlome glasu in slišne prehode med regi-
stri, izgubo glasovnega obsega (težave pri oblikovanju tona okoli c1),
izgubo resonance, še posebej v nižjem obsegu; razvijajoči glas lahko
postane zračen in hripav; izgubo fleksibilnosti, težave pri petju dolgih
vokalov, hitro glasovno utrujenost, težave pri usklajevanju intervalnih
skokov za kvarto ali kvinto, izgubo dinamičnosti, izgubo zaupanja v
pevske sposobnosti (Cooksey, 1992: str. 12–18; Leck, 2009: str. 49–60).
Zgoraj naštete glasovne spremembe so prisotne pri vseh fantih. Razvoj
glasu poteka različno, in sicer: hiter padec glasu v obseg basa, v gla-
su ni več moč zaznati sopranske barve, glas se med zapuščanjem so-
pranske linije postopoma znižuje, glas ohranja kvaliteto sopranskega
glasu, možno je dodajanje višin v basovskem obsegu, vendar glas ni
zmožen petja v srednjem registru, petje v baritonski legi ni lagodno. V
kolikor fantje ohranjajo petje iz visokega v nizek register, očiten zlom
glasu postane neslišen (nadaljujejo s petjem v otroškem obsegu, barvi,
ob tem pa razvijajo »nov« glas) (Cooksey, 1992: str. 12–18; Leck, 2009:
str. 49–60).
1.4.4 Cookseyjeva klasifikacija fantovskih glasov
John Cooksey (1977b) je v raziskavi na temo glasovnih sprememb pri
fantih izpostavil fiziološke spremembe, ki so povezane z razvojem grla,
in tako sestavil posamezne stopnje vokalnega razvoja pri adolescentih:
1. predmutacijska faza (glas je po kakovosti svetel, pri petju je
poln, bogat),
2. faza 1/srednji glas 1 (po kakovosti je glas manj bogat predvsem
v višini, na trenutke se pojavi zračen ton, pevski glas v višjem
obsegu izgubi čistost),
3. faza 2/srednji glas 2 (višek glasovnih sprememb; glas postane
hripav, debelejši, včasih tudi zračen; govorna frekvenca se
zniža; glas ni več bogat in poln; višji toni so zelo nestabilni),
glas v obodbju adolescence
