Page 28 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 28
O pomembnosti poznavanja delovanja glasovnega aparata in obvlado-
vanja vokalne tehnike se pedagogi vse premalo zavedamo. Upošteva-
nje značilnosti in delovanja glasovnega aparata ter uspešna uporaba
veščin vodenja glasu v slovenskem prostoru nista običajni nabor znanj.
Poznavanje različnih pevskih metod jeza pedagoga velikega pomena in
osnova za pravilen pristop glede na razvojno stopnjo učencev. Pevski
pedagog mora prilagoditi znanje o vokalni tehniki glede na glasovno
fazo vsakega posameznika in izbrati ustrezne vaje za optimalen razvoj
glasbenih sposobnosti (Slosar, 1997: str. 233–241; Freer, 2009b: str. 1–8).
Napačna, prevelika raba ali celo zloraba glasu negativno vpliva na
kakovost glasu tako pri otrocih kot pri odraslih (Mathieson, 2001 v Biz-
jak, 2017: str. 69). V času adolescence so zato še posebej pomembne
zdrave glasovne in govorne navade mladostnikov ter pravilna skrb za
glas. Zaradi hitre rasti glasilk in sočasnega razvoja nadzora funkcije gla-
silk je fonacijski aparat v času adolescence še posebej občutljiv. Obstaja
namreč nevarnost razvoja napačne tehnike fonacije tako pri govoru kot
28 pri petju ali nastanka organskih sprememb na glasilkah pri prekomerni
glasovni rabi (Bizjak, Brodnik, Hočevar Boltežar, 2013: str. 23).
V času razvoja, ko se glas in njegovo uravnavanje zaradi rasti grlne-
gaskeleta, grlnih in vratnih mišic spreminjata ter je glas velikokrat rahlo
hripav in zračen, se mladostniki počutijo nelagodno. Njihove glasovne
zmogljivosti so celo nekoliko manjše kot prej, zaradi spreminjajoče se
kontrole fonacije v času rasti vokalnega trakta. Zato se verjetno hripa-
vost pojavi prej, kot se je pred začetkom hitrega razvoja grla (Hočevar
Boltežar, 1997: str. 185–90).
Pevske zmožnosti so v času rasti grla omejene, zato je petje tako v
višino kot v nižino nepredvidljivo, oteženo. Večje težave se pojavijo pri
fantih, katerih grlo bolj in hitreje raste kot pri dekletih, glasovni obseg
se jim bolj zniža, zato je petje v višino omejeno, težavno. Zlom glasu, ki
se pojavlja, ko glasu enostavno zmanjka zaradi prevelikega napenjanja
mišic, ki sodelujejo pri fonaciji, je posledica rasti grlnih mišic in pomanj-
kanja kontrole nad njimi (Bizjak, 2017: str. 127).
V preteklosti je veljalo prepričanje, da mladostniki v času izrazitih
glasovnih sprememb ne smejo peti. Še danes pogosto dobijo navodila,
naj ne pojejo, oziroma ne dobijo priložnosti za petje in s tem možnosti
glasovnega razvoja. Sodobne teorije spodbujajo petje skozi mutacijske
faze, v ospredje pa postavljajo individualno in redno izvajanje vokalno-
-tehničnih vaj, prilagojenih posameznikovim glasovnim sposobnostim
in značilnostim. Mladostniki naj se izogibajo glasnemu in tihemu go-
vorjenju, šepetanju, silovitemu in glasnemu kašljanju, oponašanju ži-
petje v obdobju mutacije
vanja vokalne tehnike se pedagogi vse premalo zavedamo. Upošteva-
nje značilnosti in delovanja glasovnega aparata ter uspešna uporaba
veščin vodenja glasu v slovenskem prostoru nista običajni nabor znanj.
Poznavanje različnih pevskih metod jeza pedagoga velikega pomena in
osnova za pravilen pristop glede na razvojno stopnjo učencev. Pevski
pedagog mora prilagoditi znanje o vokalni tehniki glede na glasovno
fazo vsakega posameznika in izbrati ustrezne vaje za optimalen razvoj
glasbenih sposobnosti (Slosar, 1997: str. 233–241; Freer, 2009b: str. 1–8).
Napačna, prevelika raba ali celo zloraba glasu negativno vpliva na
kakovost glasu tako pri otrocih kot pri odraslih (Mathieson, 2001 v Biz-
jak, 2017: str. 69). V času adolescence so zato še posebej pomembne
zdrave glasovne in govorne navade mladostnikov ter pravilna skrb za
glas. Zaradi hitre rasti glasilk in sočasnega razvoja nadzora funkcije gla-
silk je fonacijski aparat v času adolescence še posebej občutljiv. Obstaja
namreč nevarnost razvoja napačne tehnike fonacije tako pri govoru kot
28 pri petju ali nastanka organskih sprememb na glasilkah pri prekomerni
glasovni rabi (Bizjak, Brodnik, Hočevar Boltežar, 2013: str. 23).
V času razvoja, ko se glas in njegovo uravnavanje zaradi rasti grlne-
gaskeleta, grlnih in vratnih mišic spreminjata ter je glas velikokrat rahlo
hripav in zračen, se mladostniki počutijo nelagodno. Njihove glasovne
zmogljivosti so celo nekoliko manjše kot prej, zaradi spreminjajoče se
kontrole fonacije v času rasti vokalnega trakta. Zato se verjetno hripa-
vost pojavi prej, kot se je pred začetkom hitrega razvoja grla (Hočevar
Boltežar, 1997: str. 185–90).
Pevske zmožnosti so v času rasti grla omejene, zato je petje tako v
višino kot v nižino nepredvidljivo, oteženo. Večje težave se pojavijo pri
fantih, katerih grlo bolj in hitreje raste kot pri dekletih, glasovni obseg
se jim bolj zniža, zato je petje v višino omejeno, težavno. Zlom glasu, ki
se pojavlja, ko glasu enostavno zmanjka zaradi prevelikega napenjanja
mišic, ki sodelujejo pri fonaciji, je posledica rasti grlnih mišic in pomanj-
kanja kontrole nad njimi (Bizjak, 2017: str. 127).
V preteklosti je veljalo prepričanje, da mladostniki v času izrazitih
glasovnih sprememb ne smejo peti. Še danes pogosto dobijo navodila,
naj ne pojejo, oziroma ne dobijo priložnosti za petje in s tem možnosti
glasovnega razvoja. Sodobne teorije spodbujajo petje skozi mutacijske
faze, v ospredje pa postavljajo individualno in redno izvajanje vokalno-
-tehničnih vaj, prilagojenih posameznikovim glasovnim sposobnostim
in značilnostim. Mladostniki naj se izogibajo glasnemu in tihemu go-
vorjenju, šepetanju, silovitemu in glasnemu kašljanju, oponašanju ži-
petje v obdobju mutacije
