Page 23 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 23
Faza 1: srednji glas 1 (zgodnja mutacijska faza) 23
Časovno obdobje: med 12. in 13. letom, lahko se pojavi tudi prej (med
11. in 12. letom).
Temeljna govorna frekvenca (F0): a–h (220–247 Hz).
Značilnosti: Glasilki se podaljšata in odebelita. Struktura hrustancev v
grlu se spremeni, pojavijo se spremembe v konfiguraciji, mišicah in ve-
likosti hrustancev. Večina sprememb je še na začetku. V višinah se gla-
sovni obseg izgubi (običajno med c2 in f2), zniža se za približno štiri pol-
tone. Glas v višjih legah izgubi čistost, bogatost, po kakovosti je ton
tanjši, manj prožen, zračen ton se lahko pojavi nad c2. V tej fazi imajo
fantje najboljši obseg v obsegu od d1 do h1, c2. Včasih je lahko altovski
del za glas v tej fazi prenizek, sopranski pa previsok. Celoten obseg je od
as do c2 (Cooksey, 1992: str. 14; Gackle, 1991: str. 17–25).
Faza 2: srednji glas 2 (visoka mutacijska faza)
Časovno obdobje: faza traja približno 12–13 mesecev in se začne pri 13.
letih.
Temeljna govorna frekvenca (F0): g–a (196–233 Hz).
Značilnosti: Glasovni obseg se začne nižati, petje v višinah postaja vse
bolj nestabilno. Primarne in sekundarne spolne značilnosti so v tej fazi
bolj izrazite in označujejo začetek druge faze glasovnega razvoja. Nižji
obseg se giblje v območju od e/f, višine (a1 in c2) začnejo nihati, pojavi
se falzet. Zaradi neustrezne koordinacije grlnih mišic postanejo prehodi
med registri slišni. Pri nekaterih mladostnikih se glasovne težave še ne
pojavijo tako izrazito. Po kakovosti je glas debelejši, temnejše barve in
manj resonira. Lagoden obseg je med gis/a in f1 (Cooksey, 1992: str. 15).
Govorna frekvenca je v primerjavi s predmutacijsko fazo nižja in
lahko zaznavna. Glasilki nista več tako prožni, zato obstaja velika verje-
tnost, da fantje pri petju v najnižjih in najvišjih legah glasovnega obse-
ga s silo fonirajo ton. Po kvaliteti je glas debelejši, hripav, raskav, v tonu
je več zračnosti, glas ni več bogat in poln.Višji toni so zelo nestabilni. Pre-
hodno območje (passagio) med srednjim registrom in falzetom je med
f1 in c2. Falzet se začne pri g1 do d2, pri večini pri a1. Več stabilnosti
zaznamo v spodnjem območju. V zgornjem obsegu se nadaljuje upad
glasovnih zmožnosti (intenzivnost) (Cooksey, 1992: str. 15).
Ščitasti hrustanec postane bolj koničasto oblikovan in ustvari rela-
tivno viden, štrleči del grla, imenovan Adamovo jabolko. Fonacijski čas
v povprečju pade, pojavi se glasovna utrujenost. Ključni pomen te faze
predstavlja pravilna vokalna tehnika. Altovski deli so za petje previso-
glas v obodbju adolescence
Časovno obdobje: med 12. in 13. letom, lahko se pojavi tudi prej (med
11. in 12. letom).
Temeljna govorna frekvenca (F0): a–h (220–247 Hz).
Značilnosti: Glasilki se podaljšata in odebelita. Struktura hrustancev v
grlu se spremeni, pojavijo se spremembe v konfiguraciji, mišicah in ve-
likosti hrustancev. Večina sprememb je še na začetku. V višinah se gla-
sovni obseg izgubi (običajno med c2 in f2), zniža se za približno štiri pol-
tone. Glas v višjih legah izgubi čistost, bogatost, po kakovosti je ton
tanjši, manj prožen, zračen ton se lahko pojavi nad c2. V tej fazi imajo
fantje najboljši obseg v obsegu od d1 do h1, c2. Včasih je lahko altovski
del za glas v tej fazi prenizek, sopranski pa previsok. Celoten obseg je od
as do c2 (Cooksey, 1992: str. 14; Gackle, 1991: str. 17–25).
Faza 2: srednji glas 2 (visoka mutacijska faza)
Časovno obdobje: faza traja približno 12–13 mesecev in se začne pri 13.
letih.
Temeljna govorna frekvenca (F0): g–a (196–233 Hz).
Značilnosti: Glasovni obseg se začne nižati, petje v višinah postaja vse
bolj nestabilno. Primarne in sekundarne spolne značilnosti so v tej fazi
bolj izrazite in označujejo začetek druge faze glasovnega razvoja. Nižji
obseg se giblje v območju od e/f, višine (a1 in c2) začnejo nihati, pojavi
se falzet. Zaradi neustrezne koordinacije grlnih mišic postanejo prehodi
med registri slišni. Pri nekaterih mladostnikih se glasovne težave še ne
pojavijo tako izrazito. Po kakovosti je glas debelejši, temnejše barve in
manj resonira. Lagoden obseg je med gis/a in f1 (Cooksey, 1992: str. 15).
Govorna frekvenca je v primerjavi s predmutacijsko fazo nižja in
lahko zaznavna. Glasilki nista več tako prožni, zato obstaja velika verje-
tnost, da fantje pri petju v najnižjih in najvišjih legah glasovnega obse-
ga s silo fonirajo ton. Po kvaliteti je glas debelejši, hripav, raskav, v tonu
je več zračnosti, glas ni več bogat in poln.Višji toni so zelo nestabilni. Pre-
hodno območje (passagio) med srednjim registrom in falzetom je med
f1 in c2. Falzet se začne pri g1 do d2, pri večini pri a1. Več stabilnosti
zaznamo v spodnjem območju. V zgornjem obsegu se nadaljuje upad
glasovnih zmožnosti (intenzivnost) (Cooksey, 1992: str. 15).
Ščitasti hrustanec postane bolj koničasto oblikovan in ustvari rela-
tivno viden, štrleči del grla, imenovan Adamovo jabolko. Fonacijski čas
v povprečju pade, pojavi se glasovna utrujenost. Ključni pomen te faze
predstavlja pravilna vokalna tehnika. Altovski deli so za petje previso-
glas v obodbju adolescence
