Page 30 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.

petju ne menjajo registrov. Ob glasovnem razvoju se prehodi
med registri postopoma znižujejo. Pedagogi moramo zato
stalno spremljati pevčev glasovni razvoj, da lahko fantje skozi
glasovne spremembe neprekinjeno pojejo (Cooksey, 1992;
Gackle, 1987, 1997; McRoy, 2011; Williams 2013 v Bizjak, 2017:
str. 87).

2.2 Spremljanje glasu v različnih fazah glasovnega
razvoja oz. mutacije

Zaradi razvojnih faz in nenehnih sprememb je stalno spremljanje gla-
sovnega razvoja pevcev pri pedagoškem delu nujno.

1. Vaje naj bodo namenjene razgibavanju celotnega

pevskega organa, postopnemu ogrevanju in obremenitvi

30 posameznikovih sposobnosti. Pred izvajanjem vaj je nujno
poznavanje in upoštevanje pravil glasovne higiene in

dejavnikov, ki slabo vplivajo na glas. Pevcem obrazložimo

proces glasovnega delovanja in razvoja v času mutacije.

Spoznati morajo svoje pevske zmožnosti in se seznaniti z

obremenitvami glasu, ki se lahko pojavijo skozi določene faze

glasovnega razvoja.

2. Vzpostaviti moramo pravilno držo in pravilno dihanje za petje
(preponsko dihanje, aktivacija trebušne prepone). Zaradi stalne
rasti odzvočne cevi, grla in žrela ter s tem povezanimi mišicami
je v času mutacije potrebno ustrezno usklajevanje fonacije
(oblikovanje tona).

3. Pomembno je ustrezno usklajevanje med zračnim
(subglotisnim) tlakom, mišično kontrolo nad glasilkama in
artikulacijo znotraj območij resonance skozi različne faze
mutacije. Če pevec uporabi preveč pritiska na grlo, sta glasilki
pretirano napeti in ne moreta nihati pravilno. Tako ustvari
napetost grlnih mišic, kar se največkrat pojavi med najbolj
aktivnimi fazami glasovnega razvoja (srednji glas II in srednji
glas IIA).

4. V izogib pretiranemu delovanju glasilk in grlnih mišic upevalne
vaje oblikujemo v lagodnem pevskem obsegu, v katerem
lahko poje vsak posameznik, ne glede na različno razvojno

petje v obdobju mutacije