Page 29 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 29
i, motorjev, imitaciji priljubljenih pevcev, kričanju, pretiravanju s pet- 29
jem in petju izven svojega obsega (Hočevar Boltežar, 2008: str. 57).
2.1 Smernice za nadzorovani glasovni razvoj
Vsak mlad človek ima svoj glasovni inštrument in je kot tak upravičen
do individualne obravnave. Razvoj glasu pri vsakem posamezniku po-
teka nekoliko drugače, zato se ga ne sme obravnavati šablonsko.
1. Dekleta in fante upevamo ločeno. Pri vsakem pevcu
spremljamo glasovni obseg, lagoden obseg, kvaliteto glasu
(zračen ton, stisnjena fonacija), prehode med registri (kdaj in
kje se pojavijo), temeljno govorno frekvenco (F0), pozicijo in
kontrolo diha, prožnost glasu.
2. Določimo razvojno fazo in obseg: spremljamo celoten obseg
od najnižjega tona do najvišjega tona. Pevec naj poje z
odprtim grlom, sproščeno naj se premika od note do note
(odprti vokali dajo več resonance in so ugodni, da slišimo,
kje se pojavijo prehodi med registri). Pozorno poslušamo
prehode med registri v zgornjem delu obsega. Opazujemo
zategnjenost, nesproščenost v vratnem delu.
3. V različnih razvojnih fazah poslušamo govorjeni glas in njegove
karakteristike. Povprečni govorni obseg bo 2–4 poltone nad
najnižjim tonom pevskega obsega.
4. Pri fantih skozi glasovni razvoj ohranjamo petje v glavinem
registru (tako imenovanem falzetu).
5. Nekateri fantje pojejo že pred glasovnimi spremembami, drugi
ne. Fantje brez poznavanja o delovanju in uporabe glasu, ki
začnejo prepevati v času glasovnih sprememb, večinoma
pojejo v glavinem registru, po zvoku podobnemu dekliškim
glasovom, ki pa ni skladen z njihovim telesnim razvojem.
Večina pedagogov zato fante spodbuja k petju za oktavo nižje
v prsnem registru. Težava tega pristopa je naslednja: bolj kot so
glasovne spremembe korenite, težje je petje skozi prehod med
modalnim in glavinim registrom. Pri nekaterih fantih postane
prehod zelo slišen in težaven, da ne morejo oblikovati tonov
okrog c1. Da bi odpravili to težavo, mnogi pedagogi izbirajo
glasbeno literaturo, ki ustreza lagodnemu obsegu pevcev v
času mutacije, petju v modalnem registru, tako da fantje pri
pedagoški pristopi za delo z glasovi v razvoju
jem in petju izven svojega obsega (Hočevar Boltežar, 2008: str. 57).
2.1 Smernice za nadzorovani glasovni razvoj
Vsak mlad človek ima svoj glasovni inštrument in je kot tak upravičen
do individualne obravnave. Razvoj glasu pri vsakem posamezniku po-
teka nekoliko drugače, zato se ga ne sme obravnavati šablonsko.
1. Dekleta in fante upevamo ločeno. Pri vsakem pevcu
spremljamo glasovni obseg, lagoden obseg, kvaliteto glasu
(zračen ton, stisnjena fonacija), prehode med registri (kdaj in
kje se pojavijo), temeljno govorno frekvenco (F0), pozicijo in
kontrolo diha, prožnost glasu.
2. Določimo razvojno fazo in obseg: spremljamo celoten obseg
od najnižjega tona do najvišjega tona. Pevec naj poje z
odprtim grlom, sproščeno naj se premika od note do note
(odprti vokali dajo več resonance in so ugodni, da slišimo,
kje se pojavijo prehodi med registri). Pozorno poslušamo
prehode med registri v zgornjem delu obsega. Opazujemo
zategnjenost, nesproščenost v vratnem delu.
3. V različnih razvojnih fazah poslušamo govorjeni glas in njegove
karakteristike. Povprečni govorni obseg bo 2–4 poltone nad
najnižjim tonom pevskega obsega.
4. Pri fantih skozi glasovni razvoj ohranjamo petje v glavinem
registru (tako imenovanem falzetu).
5. Nekateri fantje pojejo že pred glasovnimi spremembami, drugi
ne. Fantje brez poznavanja o delovanju in uporabe glasu, ki
začnejo prepevati v času glasovnih sprememb, večinoma
pojejo v glavinem registru, po zvoku podobnemu dekliškim
glasovom, ki pa ni skladen z njihovim telesnim razvojem.
Večina pedagogov zato fante spodbuja k petju za oktavo nižje
v prsnem registru. Težava tega pristopa je naslednja: bolj kot so
glasovne spremembe korenite, težje je petje skozi prehod med
modalnim in glavinim registrom. Pri nekaterih fantih postane
prehod zelo slišen in težaven, da ne morejo oblikovati tonov
okrog c1. Da bi odpravili to težavo, mnogi pedagogi izbirajo
glasbeno literaturo, ki ustreza lagodnemu obsegu pevcev v
času mutacije, petju v modalnem registru, tako da fantje pri
pedagoški pristopi za delo z glasovi v razvoju
