Page 25 - Bizjak, Marina. 2020. Petje v obdobju mutacije. Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, Založba Univerze na Primorskem, Koper, Ljubljana.
P. 25
istru. Težave se izboljšajo ob glasovnem razvoju. Novo razločevanje 25
registrov kaže na glasovno zrelost. Basovski deli so za petje prenizki. Pri
glasnem petju se pojavijo težave, glas ni fleksibilen.Oblikovanje svetlej-
šega tona, zadostne količine diha in vitalne kapacitete pa omogoča rav-
no prožnost (Cooksey, 1992: str. 15).
Postmutacijska razvojna faza
Časovno obdobje: med 14. in 15. letom.
Temeljna govorna frekvenca (F0): A in cis (110–139 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja težnjo k vokalni zrelosti. Značilnosti od-
raslega glasu še vedno niso jasne, vendar se že začnejo pojavljati ka-
rakteristične glasovne značilnosti. Trend novega baritona se nadaljuje,
glasovna kakovost je bolj jasna in usmerjena, vendar še zmeraj manj-
ka bogatost, značilna za odrasli glas. Glasovi pri tej starosti fizično ni-
so dovolj zreli za proizvajanje kakovostnega tona. Treba je upoštevati
majhno prisotnost vibrata, čeprav se že začno pojavljati karakteristične
resonančne značilnosti. Falzet je zelo jasen in usmerjen. Prehodno ob-
močje med registri je nekoliko nižje od novega baritona, vendar je pri
večini prehod v falzet pri d in e. Prehod v zgornje območje je med c1
in f1. Glasilki dosežeta največjo dolžino, vokalni trakt in votline (artiku-
latorji) se približujejo končni velikosti in obliki. Optimalno pevsko ob-
močje je med H/B in gis/a. Prožnost glasu je v primerjavi z »novim ba-
ritonom« večja, vendar še ni prilagojena novim anatomskim razmeram
prilagojenega fiziološkega razvoja, da bi te glasove lahko obravnava-
li kot odrasle. Več prožnosti se pojavi v zgornjem območju in pri pre-
hodu v falzet. Še vedno je lahko prisotna prisiljena fonacija (Cooksey,
1992: str. 16–17).
Notni zapis 13: Petstopenjska klasifikacija fantovskih glasov po
Johnu Cookseyju.
Prirejeno po Cooksey, 2000: str. 726.
glas v obodbju adolescence
registrov kaže na glasovno zrelost. Basovski deli so za petje prenizki. Pri
glasnem petju se pojavijo težave, glas ni fleksibilen.Oblikovanje svetlej-
šega tona, zadostne količine diha in vitalne kapacitete pa omogoča rav-
no prožnost (Cooksey, 1992: str. 15).
Postmutacijska razvojna faza
Časovno obdobje: med 14. in 15. letom.
Temeljna govorna frekvenca (F0): A in cis (110–139 Hz).
Značilnosti: Faza predstavlja težnjo k vokalni zrelosti. Značilnosti od-
raslega glasu še vedno niso jasne, vendar se že začnejo pojavljati ka-
rakteristične glasovne značilnosti. Trend novega baritona se nadaljuje,
glasovna kakovost je bolj jasna in usmerjena, vendar še zmeraj manj-
ka bogatost, značilna za odrasli glas. Glasovi pri tej starosti fizično ni-
so dovolj zreli za proizvajanje kakovostnega tona. Treba je upoštevati
majhno prisotnost vibrata, čeprav se že začno pojavljati karakteristične
resonančne značilnosti. Falzet je zelo jasen in usmerjen. Prehodno ob-
močje med registri je nekoliko nižje od novega baritona, vendar je pri
večini prehod v falzet pri d in e. Prehod v zgornje območje je med c1
in f1. Glasilki dosežeta največjo dolžino, vokalni trakt in votline (artiku-
latorji) se približujejo končni velikosti in obliki. Optimalno pevsko ob-
močje je med H/B in gis/a. Prožnost glasu je v primerjavi z »novim ba-
ritonom« večja, vendar še ni prilagojena novim anatomskim razmeram
prilagojenega fiziološkega razvoja, da bi te glasove lahko obravnava-
li kot odrasle. Več prožnosti se pojavi v zgornjem območju in pri pre-
hodu v falzet. Še vedno je lahko prisotna prisiljena fonacija (Cooksey,
1992: str. 16–17).
Notni zapis 13: Petstopenjska klasifikacija fantovskih glasov po
Johnu Cookseyju.
Prirejeno po Cooksey, 2000: str. 726.
glas v obodbju adolescence
