Page 35 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem
P. 35
tični pripomoček, ki usposablja za samostojno branje – in tako posamični 33
ško dostopanje k Božji besedi ter – deleštvo na Božji milosti. In zato Prote
stantska cerkev postane cerkev aktivno učečih se posameznikov, cerkvena lad od dveh mečev k milosti božji
ja pa vsaj deloma tudi učilnica oz. predavalnica. Eden poglavnih delov Božje
službe zato postane pridiga, retorična izvežbanost pa obvelja tudi v prvem
slovenskem protestantskem cerkvenem redu za nujni pogoj za opravljanje
dušnopastirske službe. Trubar odgovornost do branja in poslušanja Božje be
sede ubesedi že v prvi knjigi v slovenskem jeziku, ko zapiše:
Na tu vas zveiste brumme farmoštre, pridigarye, šullmastre inu stariše
inu vse te, kir znayo brati, per sodnim dnevi opominam tar prossim, de vy
v cerqvi, v šuli, doma inu kir vkupe prydete, te preproste vučite le-te štuke
naše prave kersčanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti
mladi tar stari ye bodo vmejli inu prov zastopili.
Vas mlade pag inu preproste tudi zveistu opominom, spomislite, kam člo
vik v kratkim časi pryde. More skorai umreti, potle Gospudi Bogu pred
vsemi ludmi inu angeli dati raitingo od vsiga, kar ye v tim životi myslil,
govurill inu sturill, natu zeshlužon lon pryeti.
Odgovornost do lastnih rojakov, njihove vere in odrešitve je tudi sloven
ske reformatorje vodila, da so se vedno trudili ravnati tako, da bi mogli ob
poslednji sodbi – slednjo je Trubarjev sodobnik kot gotovo dejstvo pričako
val praktično vsak dan – dati dober izkaz o lastnem »hiševanju«. Tako je
nastala druga zgodovinska cerkev na Slovenskem – protestantska. Izpod pe
resa njenega prvega škofa Primoža Trubarja je prišel opus, ki je bil s svojimi
okroglimi 10.000 stranmi do Ivana Cankarja največja tekstna stvaritev v slo
venskem jeziku. Med bralce je prišel leta 1584 celoten prevod Svetega pisma,
ki je bil nato nadaljnih dvesto leto pravcata Noetova barka slovenskega jezi
ka ...
V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem,
je izšlo 56 knjig – dve izdaji Biblije (1584, 1599), prevodi posameznih biblič
nih knjig, tri postile, pesmarice, katekizmi, cerkveni red, veroizpoved, znan
stvena razprava, predgovor, biografija ... Protestant Trubar je o lastnem priza
devanju in svojih sotrudnikih, prizadevnih delavcih na polju slovenske refor
macije, ter knjigi v slovenskem jeziku zapisal: »Kaj takega se ni zgodilo, kar
svet stoji.«
ško dostopanje k Božji besedi ter – deleštvo na Božji milosti. In zato Prote
stantska cerkev postane cerkev aktivno učečih se posameznikov, cerkvena lad od dveh mečev k milosti božji
ja pa vsaj deloma tudi učilnica oz. predavalnica. Eden poglavnih delov Božje
službe zato postane pridiga, retorična izvežbanost pa obvelja tudi v prvem
slovenskem protestantskem cerkvenem redu za nujni pogoj za opravljanje
dušnopastirske službe. Trubar odgovornost do branja in poslušanja Božje be
sede ubesedi že v prvi knjigi v slovenskem jeziku, ko zapiše:
Na tu vas zveiste brumme farmoštre, pridigarye, šullmastre inu stariše
inu vse te, kir znayo brati, per sodnim dnevi opominam tar prossim, de vy
v cerqvi, v šuli, doma inu kir vkupe prydete, te preproste vučite le-te štuke
naše prave kersčanske vere, nim naprei berite inu puite vsak praznik, de ti
mladi tar stari ye bodo vmejli inu prov zastopili.
Vas mlade pag inu preproste tudi zveistu opominom, spomislite, kam člo
vik v kratkim časi pryde. More skorai umreti, potle Gospudi Bogu pred
vsemi ludmi inu angeli dati raitingo od vsiga, kar ye v tim životi myslil,
govurill inu sturill, natu zeshlužon lon pryeti.
Odgovornost do lastnih rojakov, njihove vere in odrešitve je tudi sloven
ske reformatorje vodila, da so se vedno trudili ravnati tako, da bi mogli ob
poslednji sodbi – slednjo je Trubarjev sodobnik kot gotovo dejstvo pričako
val praktično vsak dan – dati dober izkaz o lastnem »hiševanju«. Tako je
nastala druga zgodovinska cerkev na Slovenskem – protestantska. Izpod pe
resa njenega prvega škofa Primoža Trubarja je prišel opus, ki je bil s svojimi
okroglimi 10.000 stranmi do Ivana Cankarja največja tekstna stvaritev v slo
venskem jeziku. Med bralce je prišel leta 1584 celoten prevod Svetega pisma,
ki je bil nato nadaljnih dvesto leto pravcata Noetova barka slovenskega jezi
ka ...
V devetinštiridesetih letih, kolikor je trajala reformacija na Slovenskem,
je izšlo 56 knjig – dve izdaji Biblije (1584, 1599), prevodi posameznih biblič
nih knjig, tri postile, pesmarice, katekizmi, cerkveni red, veroizpoved, znan
stvena razprava, predgovor, biografija ... Protestant Trubar je o lastnem priza
devanju in svojih sotrudnikih, prizadevnih delavcih na polju slovenske refor
macije, ter knjigi v slovenskem jeziku zapisal: »Kaj takega se ni zgodilo, kar
svet stoji.«
