Page 49 - Vinkler, Jonatan (ur.), "Božja beseda ostane na veke". Študije k razstavi ob 500-letnici reformacije. Ljubljana, Koper: Narodna in univerzitetna knjižnica, Založba Univerze na Primorskem

testantska skrb za človeka 47
v danostih kulturnega okolja:
Trubar

Fanika Krajnc-Vrečko

Nemški reformator Martin Luther (1483–1546) je vse svo­
je življenje iskal milostnega Boga, da bi ga odrešil, in v
tem svojem iskanju ustvaril številne teološke razprave,
predvsem pa sprožil odločilne spremembe, ki so pripel­
jale do zahodnega razkola v Cerkvi in do velikih druž­
benih sprememb v zgodovini Evrope. Slovenski refor­
mator Primož Trubar (1508–1586) pa, kot da je tega milostnega Boga že na­
šel, je vse svoje življenjske moči zlil v uresničitev enega samega cilja: vedenje o
tem milostnem Bogu posredovati svojemu preprostemu človeku in ga s tem
postaviti v odnos z Bogom, s svetom in samim seboj. Posledice Trubarjevih
prizadevanj ne dosegajo Luthrovega delovanja, vendar so enkratne in nepo­
novljive za duhovno in kulturno zgodovino Slovencev. Zaradi njegovih pa­
storalno-teoloških vzgibov ga moramo poleg vseh drugih kategorij presoja­
ti predvsem v luči njegovega duhovnega delovanja, ki je spontano privedlo do
vznika slovenske tiskane besede. In ker je beseda – mišljena, izgovorjena, na­
tisnjena – osnovni pogoj odnosa, v katerem biva človek, bomo v nadaljevanju
presojali temeljni protestantski opus 16. stoletja v slovenskem jeziku, Trubar­
jevo delo, v luči teološke in kulturne antropologije.

Trubarjeva teološka antropologija

Primož Trubar je v prvi slovenski tiskani knjigi (Katekizem 1550) na­
kazal, da je v središču njegove teologije človek, saj že v podnaslovu napove,
da je katekizem »anu kratku podvučene, s katerim vsaki človik more v nebu