Page 101 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Sinteza 101
pravic nad rezultati inovativnosti delavcev, ter funkcije učinkovitosti po
Kaldor-Hickovem kriteriju.
Učinkovitost pravne ureditve
V zadnjem poglavju te monografije nas je zanimalo, ali in kako različna pr-
votna alokacija pravic iz rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti v delov-
nem razmerju vpliva na položaj strank pri nadaljnjih transakcijah teh pra-
vic oziroma kakšne učinke ima. Ekonomska teorija lastnine pravi, da je v
okoliščinah, ko so transakcijski stroški prenosa pravic nizki ali enaki nič,
irelevantno, kako pravo te pravice alocira, saj bodo stranke dosegle učin-
kovit rezultat z medsebojnimi pogajanji. Nasprotno pa velja, da je pri viso-
kih transakcijskih stroških prvotna alokacija pravic izjemnega pomena ozi-
roma je po Coasu uspešnost sodelovanja strank odvisna od transakcijskih
stroškov. V četrtem poglavju smo utemeljili, zakaj transakcijski stroški pri
alokaciji imetništva pravic iz inovacij v delovnem razmerju niso enaki nič,
ampak so visoki. Za take primere ekonomska analiza prava zagovarja alo-
kacijo pravic pri subjektih, ki jih bolj cenijo oziroma pri katerih bi na kon-
cu v pogojih, ko bi bili transakcijski stroški enaki nič, vseeno pristale. Izha-
jajoč iz te premise smo analizirali, ali je v slovenski zakonodaji imetništvo
pravic iz inovacij v delovnem razmerju res alocirano na tak način.
Ekonomska analiza prava ugotavlja tudi, da zaradi učinkov imetništva
(angl. endowment effect), ki je v teoriji nesporen, novejše raziskave pa mu
dodajajo še učinek kreativnosti (angl. creativity effect), prvotni lastniki pra-
vice vedno težijo k temu, da precenijo vrednost te pravice, zato bodo nji-
hove transakcije neučinkovito nizke. Če drži, da je gospodarska koristnost
inovacij večja, kadar njihovi rezultati pripadajo delodajalcu, ki laže poskr-
bi za njihovo zaščito s pravicami intelektualne lastnine in komercializaci-
jo, potem mora pravo te pravice prvotno alocirati pri delodajalcu. Če jih
zaradi načela izumiteljstva in avtorstva originarno alocira pri delavcu, pa
mora ta učinek izničiti in poskrbeti za čim lažji prenos teh pravic iz delav-
ca na delodajalca.
Slovenski zakonodajalec se je pri izumih odločil za prvotno alokacijo
teh pravic pri delavcu, za njihov učinkovit prenos na delodajalca oziroma
za zmanjšanje stroškov pogajanj pa ustanovil prevzemno pravico delodajal-
ca. Izhajajoč iz ekonomske analize teh določb ugotavljamo, da je opisana
ureditev v ZPILDR učinkovita. V primerih, ko te izume delodajalec više
vrednoti, ZPILDR z ustanovitvijo prevzemne pravice in z ex lege preno-
som pravic iz izuma poskrbi za zmanjšanje transakcijskih stroškov. Na ta
način pravica laže konča pri delodajalcu. Zaradi učinka imetništva bi bili
v primeru odsotnosti prevzemne pravice po ZPILDR transakcijski stroški
pravic nad rezultati inovativnosti delavcev, ter funkcije učinkovitosti po
Kaldor-Hickovem kriteriju.
Učinkovitost pravne ureditve
V zadnjem poglavju te monografije nas je zanimalo, ali in kako različna pr-
votna alokacija pravic iz rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti v delov-
nem razmerju vpliva na položaj strank pri nadaljnjih transakcijah teh pra-
vic oziroma kakšne učinke ima. Ekonomska teorija lastnine pravi, da je v
okoliščinah, ko so transakcijski stroški prenosa pravic nizki ali enaki nič,
irelevantno, kako pravo te pravice alocira, saj bodo stranke dosegle učin-
kovit rezultat z medsebojnimi pogajanji. Nasprotno pa velja, da je pri viso-
kih transakcijskih stroških prvotna alokacija pravic izjemnega pomena ozi-
roma je po Coasu uspešnost sodelovanja strank odvisna od transakcijskih
stroškov. V četrtem poglavju smo utemeljili, zakaj transakcijski stroški pri
alokaciji imetništva pravic iz inovacij v delovnem razmerju niso enaki nič,
ampak so visoki. Za take primere ekonomska analiza prava zagovarja alo-
kacijo pravic pri subjektih, ki jih bolj cenijo oziroma pri katerih bi na kon-
cu v pogojih, ko bi bili transakcijski stroški enaki nič, vseeno pristale. Izha-
jajoč iz te premise smo analizirali, ali je v slovenski zakonodaji imetništvo
pravic iz inovacij v delovnem razmerju res alocirano na tak način.
Ekonomska analiza prava ugotavlja tudi, da zaradi učinkov imetništva
(angl. endowment effect), ki je v teoriji nesporen, novejše raziskave pa mu
dodajajo še učinek kreativnosti (angl. creativity effect), prvotni lastniki pra-
vice vedno težijo k temu, da precenijo vrednost te pravice, zato bodo nji-
hove transakcije neučinkovito nizke. Če drži, da je gospodarska koristnost
inovacij večja, kadar njihovi rezultati pripadajo delodajalcu, ki laže poskr-
bi za njihovo zaščito s pravicami intelektualne lastnine in komercializaci-
jo, potem mora pravo te pravice prvotno alocirati pri delodajalcu. Če jih
zaradi načela izumiteljstva in avtorstva originarno alocira pri delavcu, pa
mora ta učinek izničiti in poskrbeti za čim lažji prenos teh pravic iz delav-
ca na delodajalca.
Slovenski zakonodajalec se je pri izumih odločil za prvotno alokacijo
teh pravic pri delavcu, za njihov učinkovit prenos na delodajalca oziroma
za zmanjšanje stroškov pogajanj pa ustanovil prevzemno pravico delodajal-
ca. Izhajajoč iz ekonomske analize teh določb ugotavljamo, da je opisana
ureditev v ZPILDR učinkovita. V primerih, ko te izume delodajalec više
vrednoti, ZPILDR z ustanovitvijo prevzemne pravice in z ex lege preno-
som pravic iz izuma poskrbi za zmanjšanje transakcijskih stroškov. Na ta
način pravica laže konča pri delodajalcu. Zaradi učinka imetništva bi bili
v primeru odsotnosti prevzemne pravice po ZPILDR transakcijski stroški
