Page 99 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Sinteza 99
vanja delavcev za nove sorte rastlin in topografije polprevodniških vezij;
dvojni režim varstva za nov videz izdelkov in nejasnosti glede imetništva
iz tega izhajajočih pravic, ki je po Uredbi 6/2002 bistveno drugače ureje-
no kot po ZASP.
Nagrajevanje delavcev
Z imetništvom pravic iz rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti, ustvar-
jenih v delovnem razmerju, je povezano nagrajevanje delavcev. Nagrajeva-
nje je v Sloveniji zaradi različnih vrst inovacij oziroma različnih pravnih
aktov urejeno različno. Rezultati analize ZPILDR kažejo, da zakon z do-
ločbo o obveznem nagrajevanju delavcev za izume ustrezno sledi ideji pra-
vičnosti in učinkovitosti. Nekoliko neposrečena je le določba 3. odstav-
ka 18. člena ZPILDR, ki bi jo kazalo spremeniti tako, da rok za izplačilo
nagrade za popolnoma prevzeti službeni izum začne teči od dneva obja-
ve patentne prijave (in ne od dneva podelitve patenta). Z izjemo določit-
ve omenjenega roka je nagrajevanje delavcev za izume v ZPILDR urejeno
ustrezno. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je nagrajevanje avtorskih del,
ustvarjenih v delovnem razmerju, urejeno neprimerno, saj pravni položaj
delavca in delodajalca pri tem nista dovolj jasna. Zaradi določbe ZASP o
cessio legis za deset let od dokončanja dela je nejasno, od katerega trenutka
dalje je avtorska pravica pri delodajalcu in v kakšnem obsegu mu pripada
ter kdaj »se vrne« k delavcu – avtorju. Posledično je nejasno tudi, od kate-
rega trenutka dalje delavcu pripada nagrada, predvsem pa, kdaj je nadome-
stilo primerno in kako se ga izračuna.
Nagrajevanje delavcev za ustvarjanje topografij polprevodniških vezij
in novih sort rastlin v ZVTPPV in ZVNSR ni izrecno urejeno, pač pa za-
konodajalec napotuje na smiselno uporabo določenih drugih predpisov s
tega področja. Menimo, da razlikovanje med ZVTPPV in ZVNSR, ki je v
tem, da je delavca, ki je ustvaril novo sorto rastlin, treba nagraditi, delavca,
ki je ustvaril novo topografijo polprevodniškega vezja, pa ne, ni ustrezno.
Glede na to, da je pri topografijah polprevodniških vezij pri njihovi stva-
ritvi bistven prispevek delodajalca, menimo, da obvezna nagrada delavca v
takem primeru ni primerna, zato se nam zakonska ureditev (ki nagrade ne
predvideva) zdi ustrezna. Iz enakega razloga menimo, da tudi nagrajevanje
delavcev za nove sorte rastlin ni primerno in da je določba ZVNSR v ta-
kem primeru neposrečena. Postavlja se tudi vprašanje, ali se je zakonodaja-
lec pri določitvi dikcije ZVNSR o smiselni uporabi zavedal, da to pomeni
tudi uporabo pravil o obveznem nagrajevanju izumov, in ali je takšno po-
sledico sploh želel. Problem omenjene določbe ZVNSR o smiselni upora-
bi je tudi v tem, da ni jasno, ali žlahtniteljska pravica na delodajalca preide s
vanja delavcev za nove sorte rastlin in topografije polprevodniških vezij;
dvojni režim varstva za nov videz izdelkov in nejasnosti glede imetništva
iz tega izhajajočih pravic, ki je po Uredbi 6/2002 bistveno drugače ureje-
no kot po ZASP.
Nagrajevanje delavcev
Z imetništvom pravic iz rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti, ustvar-
jenih v delovnem razmerju, je povezano nagrajevanje delavcev. Nagrajeva-
nje je v Sloveniji zaradi različnih vrst inovacij oziroma različnih pravnih
aktov urejeno različno. Rezultati analize ZPILDR kažejo, da zakon z do-
ločbo o obveznem nagrajevanju delavcev za izume ustrezno sledi ideji pra-
vičnosti in učinkovitosti. Nekoliko neposrečena je le določba 3. odstav-
ka 18. člena ZPILDR, ki bi jo kazalo spremeniti tako, da rok za izplačilo
nagrade za popolnoma prevzeti službeni izum začne teči od dneva obja-
ve patentne prijave (in ne od dneva podelitve patenta). Z izjemo določit-
ve omenjenega roka je nagrajevanje delavcev za izume v ZPILDR urejeno
ustrezno. Po drugi strani pa ugotavljamo, da je nagrajevanje avtorskih del,
ustvarjenih v delovnem razmerju, urejeno neprimerno, saj pravni položaj
delavca in delodajalca pri tem nista dovolj jasna. Zaradi določbe ZASP o
cessio legis za deset let od dokončanja dela je nejasno, od katerega trenutka
dalje je avtorska pravica pri delodajalcu in v kakšnem obsegu mu pripada
ter kdaj »se vrne« k delavcu – avtorju. Posledično je nejasno tudi, od kate-
rega trenutka dalje delavcu pripada nagrada, predvsem pa, kdaj je nadome-
stilo primerno in kako se ga izračuna.
Nagrajevanje delavcev za ustvarjanje topografij polprevodniških vezij
in novih sort rastlin v ZVTPPV in ZVNSR ni izrecno urejeno, pač pa za-
konodajalec napotuje na smiselno uporabo določenih drugih predpisov s
tega področja. Menimo, da razlikovanje med ZVTPPV in ZVNSR, ki je v
tem, da je delavca, ki je ustvaril novo sorto rastlin, treba nagraditi, delavca,
ki je ustvaril novo topografijo polprevodniškega vezja, pa ne, ni ustrezno.
Glede na to, da je pri topografijah polprevodniških vezij pri njihovi stva-
ritvi bistven prispevek delodajalca, menimo, da obvezna nagrada delavca v
takem primeru ni primerna, zato se nam zakonska ureditev (ki nagrade ne
predvideva) zdi ustrezna. Iz enakega razloga menimo, da tudi nagrajevanje
delavcev za nove sorte rastlin ni primerno in da je določba ZVNSR v ta-
kem primeru neposrečena. Postavlja se tudi vprašanje, ali se je zakonodaja-
lec pri določitvi dikcije ZVNSR o smiselni uporabi zavedal, da to pomeni
tudi uporabo pravil o obveznem nagrajevanju izumov, in ali je takšno po-
sledico sploh želel. Problem omenjene določbe ZVNSR o smiselni upora-
bi je tudi v tem, da ni jasno, ali žlahtniteljska pravica na delodajalca preide s
