Page 97 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
Sinteza
Kadar na ustvarjalnost in inovativnost pogledamo skozi prizmo pravne
ureditve, ugotovimo, da gre za pravila, ki se nanašajo na (1) varstvo rezul-
tatov ustvarjalnosti in inovativnosti s pravicami intelektualne lastnine ter
(2) pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev. Pravna ureditev ustvar-
jalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju sega tako na področje pra-
va intelektualne lastnine kot tudi na področje delovnega prava. Zdi se, da
so določbe delovnega prava v tem primeru nezdružljive z določbami pra-
va intelektualne lastnine, saj je eno temeljnih izhodišč prvih, da rezultati
delavčevega dela pripadajo delodajalcu, bistvo drugih pa je v nagrajevanju
ustvarjalcev teh dosežkov – torej delavcev. Alokacija upravičenj iz paten-
ta, modela, avtorske in drugih pravic intelektualne lastnine torej trči ob
konflikt interesov med principi ene in druge pravne panoge. Obenem gre
tudi za konflikt interesov med delavcem in delodajalcem ter za konflikt
med načelom pravičnosti in načelom učinkovitosti pravne ureditve. Nalo-
ga zakonodajalca je, da ta konflikt umiri in določi alokacijo pravic iz ino-
vacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, natančno v tisti točki, ki predsta-
vlja uravnoteženo izhodišče med omenjenimi konflikti, načeli oz. interesi.
V pravni teoriji in stroki je bila problematika ustvarjalnosti in inova-
tivnosti v delovnem razmerju do sedaj obravnavana le parcialno, saj je av-
torje to področje zanimalo predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izume
delavcev, medtem ko je bila obravnava ostalih rezultatov ustvarjalnosti in
inovativnosti v delovnem razmerju zanemarjena. To vrzel nekoliko zapol-
ni tudi pričujoča monografija z obravnavo pravne ureditve tega področja v
vsej njegovi celovitosti, tako z vidika rezultatov, kamor poleg izuma sodijo
še nov videz izdelkov, topografije polprevodniških vezij, nove sorte rastlin,
Kadar na ustvarjalnost in inovativnost pogledamo skozi prizmo pravne
ureditve, ugotovimo, da gre za pravila, ki se nanašajo na (1) varstvo rezul-
tatov ustvarjalnosti in inovativnosti s pravicami intelektualne lastnine ter
(2) pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev. Pravna ureditev ustvar-
jalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju sega tako na področje pra-
va intelektualne lastnine kot tudi na področje delovnega prava. Zdi se, da
so določbe delovnega prava v tem primeru nezdružljive z določbami pra-
va intelektualne lastnine, saj je eno temeljnih izhodišč prvih, da rezultati
delavčevega dela pripadajo delodajalcu, bistvo drugih pa je v nagrajevanju
ustvarjalcev teh dosežkov – torej delavcev. Alokacija upravičenj iz paten-
ta, modela, avtorske in drugih pravic intelektualne lastnine torej trči ob
konflikt interesov med principi ene in druge pravne panoge. Obenem gre
tudi za konflikt interesov med delavcem in delodajalcem ter za konflikt
med načelom pravičnosti in načelom učinkovitosti pravne ureditve. Nalo-
ga zakonodajalca je, da ta konflikt umiri in določi alokacijo pravic iz ino-
vacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, natančno v tisti točki, ki predsta-
vlja uravnoteženo izhodišče med omenjenimi konflikti, načeli oz. interesi.
V pravni teoriji in stroki je bila problematika ustvarjalnosti in inova-
tivnosti v delovnem razmerju do sedaj obravnavana le parcialno, saj je av-
torje to področje zanimalo predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izume
delavcev, medtem ko je bila obravnava ostalih rezultatov ustvarjalnosti in
inovativnosti v delovnem razmerju zanemarjena. To vrzel nekoliko zapol-
ni tudi pričujoča monografija z obravnavo pravne ureditve tega področja v
vsej njegovi celovitosti, tako z vidika rezultatov, kamor poleg izuma sodijo
še nov videz izdelkov, topografije polprevodniških vezij, nove sorte rastlin,
