Page 102 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
v primerjavi z vrednostjo transakcije tako visoki, da bi bila transakcija ne-
ekonomična in bi bila prvotna alokacija pravic pri delavcu tudi zadnja (do-
končna). To pa bi bilo neučinkovito zaradi predpostavke, da za komercia-
lizacijo izuma veliko laže poskrbi delodajalec kot pa delavec. Tudi z vidika
pravic delavca je ureditev po ZPILDR učinkovita, saj je premik v menjavi
pravic po ZPILDR takšen, da mora delodajalec kot subjekt, ki pristane na
boljšem, kompenzirati delavca kot subjekt, ki pristane na slabšem (določ-
be o obvezni denarni nagradi), pri tem pa je sam (delodajalec) še vedno na
boljšem kot bi bil, če intervencije zakonodajalca ne bi bilo (ker je nagrada
določena v odstotku od vseh prihodkov/koristi iz tega izuma).
Tudi analiza postopkovnih določb ZPILDR je pokazala, da je zakon-
ska ureditev (predvsem postopek prevzema izuma in roki za določena op-
ravila) učinkovita. Morda bi kazalo razmisliti le o določbi, po kateri je delo-
102 dajalec po poteku trimesečnega roka za prevzem izuma v primeru, da hoče
ta izum vseeno pridobiti, v istem položaju kot tretje osebe. Menimo, da bi
z vidika uravnoteženosti interesov morali bolje (ustrezneje) poskrbeti za
pravni položaj delodajalca v primerjavi s položajem tretjih oseb. Možnos-
ti, ki se v tem primeru ponujajo, so odplačna pravica do uporabe izuma za
potrebe izvajanja delodajalčeve dejavnosti ali pa prednostna pravica do od-
kupa (kot velja za proste izume).
Slovenska pravna ureditev imetništva pravic za avtorska dela, ustvarje-
na v delovnem razmerju, je z vidika ekonomske analize prava neučinkovi-
ta. Sama alokacija imetništva pravic pri delodajalcu sicer ni problem oziro-
ma ne deluje nespodbudno – problematičen je le način, kako je izpeljana.
Menimo, da bi bila v zvezi z avtorskimi deli v delovnem razmerju ustre-
znejša ureditev, po kateri bi zakon sicer še vedno predvideval ex lege pre-
nos, ki pa naj bi trajal ves čas avtorskopravnega varstva. Tudi pravna uredi-
tev imetništva pravic za nov videz izdelkov ni učinkovita, predvsem zaradi
dvomov in nejasnosti, ki jih povzroča obstoj kumulacije varstva po Ured-
bi 6/2002 in ZASP, ki to imetništvo različno urejata. Tudi slovenska nor-
mativna ureditev imetništva pravic iz novih sort rastlin je neučinkovita, saj
alokacije pravic ne opredeljuje jasno, zato je nejasen tudi položaj delavca in
delodajalca s tem v zvezi. V nasprotju s tem pa je slovenska ureditev aloka-
cije pravic iz topografij polprevodniških vezij učinkovita.
Z uporabo kriterija učinkovitosti smo ovrednotili tudi pravno uredi-
tev nagrajevanja za inovacije in druge intelektualne stvaritve v delovnem
razmerju. Poleg ZPILDR, katerega določbe so pri urejanju tega vprašanja
ustrezne, je nagrajevanje delavcev za inovacije, ustvarjene v delovnem raz-
merju, predvideno tudi v ZASP in ZVNSR. Z vidika učinkovitosti si v
teh zakonih kritiko zaslužijo tiste določbe, ki razmerij med delodajalcem
v primerjavi z vrednostjo transakcije tako visoki, da bi bila transakcija ne-
ekonomična in bi bila prvotna alokacija pravic pri delavcu tudi zadnja (do-
končna). To pa bi bilo neučinkovito zaradi predpostavke, da za komercia-
lizacijo izuma veliko laže poskrbi delodajalec kot pa delavec. Tudi z vidika
pravic delavca je ureditev po ZPILDR učinkovita, saj je premik v menjavi
pravic po ZPILDR takšen, da mora delodajalec kot subjekt, ki pristane na
boljšem, kompenzirati delavca kot subjekt, ki pristane na slabšem (določ-
be o obvezni denarni nagradi), pri tem pa je sam (delodajalec) še vedno na
boljšem kot bi bil, če intervencije zakonodajalca ne bi bilo (ker je nagrada
določena v odstotku od vseh prihodkov/koristi iz tega izuma).
Tudi analiza postopkovnih določb ZPILDR je pokazala, da je zakon-
ska ureditev (predvsem postopek prevzema izuma in roki za določena op-
ravila) učinkovita. Morda bi kazalo razmisliti le o določbi, po kateri je delo-
102 dajalec po poteku trimesečnega roka za prevzem izuma v primeru, da hoče
ta izum vseeno pridobiti, v istem položaju kot tretje osebe. Menimo, da bi
z vidika uravnoteženosti interesov morali bolje (ustrezneje) poskrbeti za
pravni položaj delodajalca v primerjavi s položajem tretjih oseb. Možnos-
ti, ki se v tem primeru ponujajo, so odplačna pravica do uporabe izuma za
potrebe izvajanja delodajalčeve dejavnosti ali pa prednostna pravica do od-
kupa (kot velja za proste izume).
Slovenska pravna ureditev imetništva pravic za avtorska dela, ustvarje-
na v delovnem razmerju, je z vidika ekonomske analize prava neučinkovi-
ta. Sama alokacija imetništva pravic pri delodajalcu sicer ni problem oziro-
ma ne deluje nespodbudno – problematičen je le način, kako je izpeljana.
Menimo, da bi bila v zvezi z avtorskimi deli v delovnem razmerju ustre-
znejša ureditev, po kateri bi zakon sicer še vedno predvideval ex lege pre-
nos, ki pa naj bi trajal ves čas avtorskopravnega varstva. Tudi pravna uredi-
tev imetništva pravic za nov videz izdelkov ni učinkovita, predvsem zaradi
dvomov in nejasnosti, ki jih povzroča obstoj kumulacije varstva po Ured-
bi 6/2002 in ZASP, ki to imetništvo različno urejata. Tudi slovenska nor-
mativna ureditev imetništva pravic iz novih sort rastlin je neučinkovita, saj
alokacije pravic ne opredeljuje jasno, zato je nejasen tudi položaj delavca in
delodajalca s tem v zvezi. V nasprotju s tem pa je slovenska ureditev aloka-
cije pravic iz topografij polprevodniških vezij učinkovita.
Z uporabo kriterija učinkovitosti smo ovrednotili tudi pravno uredi-
tev nagrajevanja za inovacije in druge intelektualne stvaritve v delovnem
razmerju. Poleg ZPILDR, katerega določbe so pri urejanju tega vprašanja
ustrezne, je nagrajevanje delavcev za inovacije, ustvarjene v delovnem raz-
merju, predvideno tudi v ZASP in ZVNSR. Z vidika učinkovitosti si v
teh zakonih kritiko zaslužijo tiste določbe, ki razmerij med delodajalcem
