Page 107 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 107
na morju
šče), z namenom, da poskrbi za ureditev morskega kopališkega obrata. Doma-
čini so se namreč pritoževali nad tem, da so se za kopanje lahko posluževali le
vojaškega kopališča, zanje pa ni bilo urejeno nobeno. Vojaško kopališče je bilo
tudi relativno daleč od mesta in drago, kar pomeni da ni bilo dostopno vsem
prebivalcem mesta.3 Čeprav v primeru Pulja ni šlo za investicije v turistično in-
frastrukturo, saj naj bi bilo kopališče namenjeno domačinom, so bili promo-
torji morskega kopališča in družbe zdravniki, kar potrjuje vpliv medicinskih
teorij o zdravilnih učinkih kopanja v morski vodi, in sicer v poletnih mesecih.
Pri Rovinju (sv. Pelagij) je bilo leta 1888 ustanovljeno morsko kopališče nad-
vojvodinje Marije Terezije, ki pa je od leta 1892 delovalo kot javna bolnišnica.
Dnevna preskrbina je znašala 80 novčičev4 za manj premožne, za premožnej-
še pa 1 goldinar.5 A preidimo k trem zdraviliščem oziroma letoviščem, ki so se
razvila na podlagi specifičnih naravnih danosti in se do pričetka prve svetovne
vojne razvila v uspešne turistične destinacije – Opatijo, Gradež in Portorož.
Opatija
V Opatiji je prve zametke turističnega razvoja mogoče postaviti v čas izgradnje
vile Angioline leta 1844, ki jo je njen lastnik Scarpa poimenoval po svoji ženi.
Ugodna klima in bujna rast v parku vile sta kraj postopoma spremenili v pri-
vlačno izletniško točko za Rečane in goste, ki so tja prihajali tudi na zdravlje-
nje. Načrt o izgradnji klimatskega zdravilišča v Opatiji je leta 1847 pripravil
dr. Antonio Felice Giacich. Njegov predlog sta dopolnila zlasti dr. Juraj Mati-
ja Šporer6 in dr. Šime Mandić. Prvi je leta 1876 dunajskemu zdravniku Leopol-
du von Schrötterju predlagal, naj se v Opatiji odpre zimsko klimatsko zdravili-
šče, in naslednje leto pozval k ustanovitvi delniške družbe za turistični razvoj
Opatije. Schrötter je iniciativo podprl (Vukonić, 2005, 64; Niel, 1991, 34). Po-
memben promotor zdravilišča in letovišča je bil tudi generalni direktor druž-
be Južne železnice Friederich Julius Schüller, ki je gostil posvet balneologov in
drugih strokovnjakov ter v stroki širil idejo, da se v Opatiji vzpostavi klimat-
3 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/23,
Materia 136, š. 358: Odbor družbe Società per azioni »Bagno polese« je dopis poslal na tržaško na-
mestništvo 8. 3. 1885.
4 Cesarski patent iz leta 1857 (19. 9.) je določil novo delitev goldinarja oziroma goldinarja na stotin-
ke in desetinke. Pred tem se je goldinar delil na 60 krajcarjev. Po novem je en goldinar znesel 100
krajcarjev. Z valutno reformo, ki je bila uzakonjena 11. 8. 1892, je bila v cesarstvu uvedena krona, ki
je bila enakovredna polovici prejšnjega goldinarja. Eno krono je sestavljalo 100 vinarjev. Izraz vinar
(tudi belič in novčič) je bil prevod nemškega Hellerja (Pančur, 2003, 151; 260–62; Pančur, 2005, 69).
5 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.-kr. namestništva za Primorsko z dne 25. 1. 1892, V. izdatek, 5, 5.
6 Šporer je bil gubernijski svetnik in direktor Medikokirurškega liceja v Ljubljani ter eden prvih
pobudnikov za nastanek ljubljanske univerze (Borisov, 2009, 557).
105
šče), z namenom, da poskrbi za ureditev morskega kopališkega obrata. Doma-
čini so se namreč pritoževali nad tem, da so se za kopanje lahko posluževali le
vojaškega kopališča, zanje pa ni bilo urejeno nobeno. Vojaško kopališče je bilo
tudi relativno daleč od mesta in drago, kar pomeni da ni bilo dostopno vsem
prebivalcem mesta.3 Čeprav v primeru Pulja ni šlo za investicije v turistično in-
frastrukturo, saj naj bi bilo kopališče namenjeno domačinom, so bili promo-
torji morskega kopališča in družbe zdravniki, kar potrjuje vpliv medicinskih
teorij o zdravilnih učinkih kopanja v morski vodi, in sicer v poletnih mesecih.
Pri Rovinju (sv. Pelagij) je bilo leta 1888 ustanovljeno morsko kopališče nad-
vojvodinje Marije Terezije, ki pa je od leta 1892 delovalo kot javna bolnišnica.
Dnevna preskrbina je znašala 80 novčičev4 za manj premožne, za premožnej-
še pa 1 goldinar.5 A preidimo k trem zdraviliščem oziroma letoviščem, ki so se
razvila na podlagi specifičnih naravnih danosti in se do pričetka prve svetovne
vojne razvila v uspešne turistične destinacije – Opatijo, Gradež in Portorož.
Opatija
V Opatiji je prve zametke turističnega razvoja mogoče postaviti v čas izgradnje
vile Angioline leta 1844, ki jo je njen lastnik Scarpa poimenoval po svoji ženi.
Ugodna klima in bujna rast v parku vile sta kraj postopoma spremenili v pri-
vlačno izletniško točko za Rečane in goste, ki so tja prihajali tudi na zdravlje-
nje. Načrt o izgradnji klimatskega zdravilišča v Opatiji je leta 1847 pripravil
dr. Antonio Felice Giacich. Njegov predlog sta dopolnila zlasti dr. Juraj Mati-
ja Šporer6 in dr. Šime Mandić. Prvi je leta 1876 dunajskemu zdravniku Leopol-
du von Schrötterju predlagal, naj se v Opatiji odpre zimsko klimatsko zdravili-
šče, in naslednje leto pozval k ustanovitvi delniške družbe za turistični razvoj
Opatije. Schrötter je iniciativo podprl (Vukonić, 2005, 64; Niel, 1991, 34). Po-
memben promotor zdravilišča in letovišča je bil tudi generalni direktor druž-
be Južne železnice Friederich Julius Schüller, ki je gostil posvet balneologov in
drugih strokovnjakov ter v stroki širil idejo, da se v Opatiji vzpostavi klimat-
3 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/23,
Materia 136, š. 358: Odbor družbe Società per azioni »Bagno polese« je dopis poslal na tržaško na-
mestništvo 8. 3. 1885.
4 Cesarski patent iz leta 1857 (19. 9.) je določil novo delitev goldinarja oziroma goldinarja na stotin-
ke in desetinke. Pred tem se je goldinar delil na 60 krajcarjev. Po novem je en goldinar znesel 100
krajcarjev. Z valutno reformo, ki je bila uzakonjena 11. 8. 1892, je bila v cesarstvu uvedena krona, ki
je bila enakovredna polovici prejšnjega goldinarja. Eno krono je sestavljalo 100 vinarjev. Izraz vinar
(tudi belič in novčič) je bil prevod nemškega Hellerja (Pančur, 2003, 151; 260–62; Pančur, 2005, 69).
5 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.-kr. namestništva za Primorsko z dne 25. 1. 1892, V. izdatek, 5, 5.
6 Šporer je bil gubernijski svetnik in direktor Medikokirurškega liceja v Ljubljani ter eden prvih
pobudnikov za nastanek ljubljanske univerze (Borisov, 2009, 557).
105
