Page 105 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 105
morju
Ob promoviranju zdravilnih učinkov morskega zraka, kopanja v topli
morski vodi, zdravljenja z morskim blatom in s slanico ter z izpostav-
ljanjem soncu se je ta oblika modernega turizma razvijala tudi na ob-
močju Avstrijskega primorja.1 Morska letovišča so se v okviru monarhije zlasti
proti koncu 19. stoletja razvijala v priljubljene destinacije. Obiskovanje obmo-
rskih destinacij Avstrijskega primorja – Avstrijske riviere – je v drugi polovi-
ci 19. stoletja postajalo čedalje bolj priljubljena zdraviliško-letoviška turistič-
na dejavnost. Pojav in moda zdravljenja in letovanja v obmorskih krajih sta se
uveljavljala postopoma. Sprva, kakor je bilo že predstavljeno v poglavju o mo-
dernih oblikah turizma, so se turistično razvijale severnoevropske morske de-
stinacije, popularne v poletnih mesecih, na jugu pa so v prvi fazi morski kraji
predstavljali alternativno turistično lokaliteto v zimskih mesecih, kot zato-
čišča aristokracije v prijetnejših, toplejših klimatskih okoljih. Proti koncu 19.
stoletja so se tako v Evropi kakor na obmsočju Avstrijske riviere morske lo-
kalitete pričele čedalje bolj afirmirati tudi v poletni sezoni, nekatere, kakor
bomo videli, pa so še naprej imele dve sezoni.
Zdravilne učinke morske vode (za zdravljene številnih bolezni) je od-
krila medicina, aristokracija pa je bila tista, ki je določala modne smernice
in prva spodbujala tudi razvoj morskega kopališkega turizma. Uspeh neke
morske destinacije je bil v veliki meri odvisen tudi od investicij v infrastruk-
turo in sposobnosti zapolnjevanja prostega časa letoviščarjev (zabava, priredi-
tve), kar smo preverjali na izbranih lokacijah Avstrijske riviere.
Začetki modernega turističnega razvoja obmorskih krajev Avstrijskega
primorja temeljijo na zdraviliškem turizmu. Obmorski kraji, ki so bili pred-
1 Deli besedil v poglavju so bili deloma že objavljeni v člankih (glej literaturo), vendar je bila na
podlagi dopolnjene literature in virov vsebina nadgrajena.
na morju 103
Ob promoviranju zdravilnih učinkov morskega zraka, kopanja v topli
morski vodi, zdravljenja z morskim blatom in s slanico ter z izpostav-
ljanjem soncu se je ta oblika modernega turizma razvijala tudi na ob-
močju Avstrijskega primorja.1 Morska letovišča so se v okviru monarhije zlasti
proti koncu 19. stoletja razvijala v priljubljene destinacije. Obiskovanje obmo-
rskih destinacij Avstrijskega primorja – Avstrijske riviere – je v drugi polovi-
ci 19. stoletja postajalo čedalje bolj priljubljena zdraviliško-letoviška turistič-
na dejavnost. Pojav in moda zdravljenja in letovanja v obmorskih krajih sta se
uveljavljala postopoma. Sprva, kakor je bilo že predstavljeno v poglavju o mo-
dernih oblikah turizma, so se turistično razvijale severnoevropske morske de-
stinacije, popularne v poletnih mesecih, na jugu pa so v prvi fazi morski kraji
predstavljali alternativno turistično lokaliteto v zimskih mesecih, kot zato-
čišča aristokracije v prijetnejših, toplejših klimatskih okoljih. Proti koncu 19.
stoletja so se tako v Evropi kakor na obmsočju Avstrijske riviere morske lo-
kalitete pričele čedalje bolj afirmirati tudi v poletni sezoni, nekatere, kakor
bomo videli, pa so še naprej imele dve sezoni.
Zdravilne učinke morske vode (za zdravljene številnih bolezni) je od-
krila medicina, aristokracija pa je bila tista, ki je določala modne smernice
in prva spodbujala tudi razvoj morskega kopališkega turizma. Uspeh neke
morske destinacije je bil v veliki meri odvisen tudi od investicij v infrastruk-
turo in sposobnosti zapolnjevanja prostega časa letoviščarjev (zabava, priredi-
tve), kar smo preverjali na izbranih lokacijah Avstrijske riviere.
Začetki modernega turističnega razvoja obmorskih krajev Avstrijskega
primorja temeljijo na zdraviliškem turizmu. Obmorski kraji, ki so bili pred-
1 Deli besedil v poglavju so bili deloma že objavljeni v člankih (glej literaturo), vendar je bila na
podlagi dopolnjene literature in virov vsebina nadgrajena.
na morju 103
