Page 108 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 108
turizem v avstrijskem primorju
sko obmorsko zdravilišče. Leta 1885 je v propagandne namene v Opatiji skli-
cal skupino klimoterapevtov in v kraju se je odvijal prvi zdravniški kongres,
ki je bil zelo uspešen (Niel, 1991, 39–40). Na srečanju sta bila prisotna tudi dr.
Theodor Billroth7 in dr. Julius Glax, pomembna akterja opatijskega zdravili-
škega turizma.
Za začetke in promocijo zdraviliške dejavnosti v Opatiji je zaslužna tudi
družba Južne železnice, ki je leta 1882 kupila vilo Angiolino, njen park z ve-
likim zemljiščem in delom morske obale. Zasebna družba, ki je pokazala ve-
lik interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, je Opatijo želela povzdig-
niti v mondeno evropsko letovišče, kar je uresničevala z izgradnjo razkošnih
hotelov. Njena izgradnja hotela Kvarner (1883/1884), ki je imel svojo kavar-
no, zaprte tople kopeli8 ter depandansi Amalio in Kronprinzessin Stephanie
(1884/1885),9 predstavlja začetke modernega turizma, obenem pa tudi popiso-
vanja prvih gostov (Gottsmann, 1998, 90; Vukonić, 2005), ki jih je bilo v sezo-
ni 1883–1884 že 1.412.10 Število hotelov in namestitev je raslo. V Opatiji je de-
lovalo olepševalno društvo Verschönerungsverein des Curortes Abbazia, ki je
skrbelo za urejeno in lepo okolico, gradnjo in ureditev poti ter sprehajališč in
parkov.11 Dolgoletni predsednik društva je bil dr. Julius Glax, zdravnik v mes-
tu ter član in kasnejši predsednik zdraviliške komisije, ki mu pripisujejo naj-
več zaslug za razglasitev klimatskega zdravilišča (Zakošek, 2005, 35; Muzur,
1998, 100).12 V Opatiji je od leta 1885 delovala tudi sekcija avstrijskega turistič-
7 Billroth je bil znan in uspešen zdravnik, ki je utemeljil številne nove operacijske metode (Borisov,
2009, 528).
8 Po požaru so leta 1913 na mestu, kjer so stale kopeli, zgradili Kristalno dvorano, kjer so se odvijali
družabni dogodki (Muzur, 1998, 99).
9 Tudi ta hotel je razpolagal z lastnimi toplimi kopelmi, restavracijo, s kavarno, plesno dvorano,
kasneje kinom, z gledališčem, zimskim vrtom in akvarijem.
10 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, La Riviera del Carnaro, 6. 1. 1926, 9.
11 Statut je iz leta 1895, čeprav se društvo omenja že leta 1885 v povezavi z opatijsko sekcijo ÖTC-ja.
V: DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, spisi, 9, Statuten für den Verscönerungsvere-
in des Curortes Abbazia, 25. 1. 1895.
Ureditev parkov, drevoredov in zelenih površin nasploh je bila pomemben del zdravilišča, saj je
bilo zlasti v večjih oziroma bolj naseljenih krajih oziroma krajih, kjer se je zadrževala množica ljudi,
potrebno čim bolj omogočiti dostop do čistega zraka in kisika kot pomembnega dejavnika dob-
rega zdravstvenega stanja. O tem v svojem prispevku v Lubljanskem zvonu diskutira Rakež.
12 Glax je bil poleg tega vodilni zdravnik sanatorija družbe Južnih železnic, vodilni zdravnik avstrij-
ske družbe Beli križ (družba je bila ustanovljena leta 1882 in je skrbela za rehabilitacijo v bojih ra-
njenih vojakov cesarstva) ter avtor strokovnih člankov in knjig. Kot direktor zdravilišča (1899–
1919) je uspešno vodil in upravljal obmorsko zdravilišče, ki se je razvijalo v mondeno avstrijsko
letovišče (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 43).
106
sko obmorsko zdravilišče. Leta 1885 je v propagandne namene v Opatiji skli-
cal skupino klimoterapevtov in v kraju se je odvijal prvi zdravniški kongres,
ki je bil zelo uspešen (Niel, 1991, 39–40). Na srečanju sta bila prisotna tudi dr.
Theodor Billroth7 in dr. Julius Glax, pomembna akterja opatijskega zdravili-
škega turizma.
Za začetke in promocijo zdraviliške dejavnosti v Opatiji je zaslužna tudi
družba Južne železnice, ki je leta 1882 kupila vilo Angiolino, njen park z ve-
likim zemljiščem in delom morske obale. Zasebna družba, ki je pokazala ve-
lik interes za vlaganje v turistično infrastrukturo, je Opatijo želela povzdig-
niti v mondeno evropsko letovišče, kar je uresničevala z izgradnjo razkošnih
hotelov. Njena izgradnja hotela Kvarner (1883/1884), ki je imel svojo kavar-
no, zaprte tople kopeli8 ter depandansi Amalio in Kronprinzessin Stephanie
(1884/1885),9 predstavlja začetke modernega turizma, obenem pa tudi popiso-
vanja prvih gostov (Gottsmann, 1998, 90; Vukonić, 2005), ki jih je bilo v sezo-
ni 1883–1884 že 1.412.10 Število hotelov in namestitev je raslo. V Opatiji je de-
lovalo olepševalno društvo Verschönerungsverein des Curortes Abbazia, ki je
skrbelo za urejeno in lepo okolico, gradnjo in ureditev poti ter sprehajališč in
parkov.11 Dolgoletni predsednik društva je bil dr. Julius Glax, zdravnik v mes-
tu ter član in kasnejši predsednik zdraviliške komisije, ki mu pripisujejo naj-
več zaslug za razglasitev klimatskega zdravilišča (Zakošek, 2005, 35; Muzur,
1998, 100).12 V Opatiji je od leta 1885 delovala tudi sekcija avstrijskega turistič-
7 Billroth je bil znan in uspešen zdravnik, ki je utemeljil številne nove operacijske metode (Borisov,
2009, 528).
8 Po požaru so leta 1913 na mestu, kjer so stale kopeli, zgradili Kristalno dvorano, kjer so se odvijali
družabni dogodki (Muzur, 1998, 99).
9 Tudi ta hotel je razpolagal z lastnimi toplimi kopelmi, restavracijo, s kavarno, plesno dvorano,
kasneje kinom, z gledališčem, zimskim vrtom in akvarijem.
10 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, La Riviera del Carnaro, 6. 1. 1926, 9.
11 Statut je iz leta 1895, čeprav se društvo omenja že leta 1885 v povezavi z opatijsko sekcijo ÖTC-ja.
V: DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, spisi, 9, Statuten für den Verscönerungsvere-
in des Curortes Abbazia, 25. 1. 1895.
Ureditev parkov, drevoredov in zelenih površin nasploh je bila pomemben del zdravilišča, saj je
bilo zlasti v večjih oziroma bolj naseljenih krajih oziroma krajih, kjer se je zadrževala množica ljudi,
potrebno čim bolj omogočiti dostop do čistega zraka in kisika kot pomembnega dejavnika dob-
rega zdravstvenega stanja. O tem v svojem prispevku v Lubljanskem zvonu diskutira Rakež.
12 Glax je bil poleg tega vodilni zdravnik sanatorija družbe Južnih železnic, vodilni zdravnik avstrij-
ske družbe Beli križ (družba je bila ustanovljena leta 1882 in je skrbela za rehabilitacijo v bojih ra-
njenih vojakov cesarstva) ter avtor strokovnih člankov in knjig. Kot direktor zdravilišča (1899–
1919) je uspešno vodil in upravljal obmorsko zdravilišče, ki se je razvijalo v mondeno avstrijsko
letovišče (Fischinger, Fischinger in Fischinger, 2007, 43).
106
