Page 110 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 110
turizem v avstrijskem primorju
bivanja znašala en goldinar, je pobiral najemodajalec, gostilničar, torej gosti-
telj turistov, ki jo je ob odhodu gosta moral vplačati v zdraviliško blagajno. Po
dvanajstem tednu bivanja v zdravilišču so bili gosti oproščeni nadaljnjega pla-
čevanja takse. Leta 1891 so bili na predlog istrskega deželnega zbora zdravili-
ške takse oproščeni obiskovalci, ki so se v zdravilišču zadrževali od 1. junija do
31. avgusta, že naslednjega leta, 1892, pa je postala plačljiva tudi poletna sezo-
na.17 Z letom 1892 se je poleg zdraviliške takse od 15. septembra do 30. aprila
plačevalo še glasbeno takso (zdraviška in godbena taksa), ki je znašala 50 nov-
čičev na teden.18
Za državne uslužbence monarhije, ki so potrebovali zdravstvene stori-
tve, a si jih finančno niso mogli privoščiti, so društva zlatega križa (Verein
vom Goldene Kreuze)19 pod pokroviteljstvom nadvojvodinje vdove Štefanije v
nekaterih zdraviliščih ustanavljala brezplačne zdravstvene storitve v sanatori-
jih. Društvo zlatega križa je z namenom zbiranja sredstev za ustanovitev sa-
natorijev v zdraviliščih Opatija, Karlsbad, Baden, Krapina-Töplitz in drugih
za leto 1897 pripravljalo organizicijo loterije za zbiranje omenjenih sredstev
živeče hčere, nekateri c. kr. uradniki in člani vojske, mornarice ter deželne brambe, uradniki v dr-
žavnem zboru, zastopniki in drugi posamezniki, kakor je bilo določeno v zakonu: » … ne plačuje-
jo lečbenine: … člani c. in kr. vojne, c. in kr. mornarice, c. in kr. avstr. ali ogr. deželne brambe, c. in
kr. uradniki v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel službinskega in pokojninskega stana,
vse to od 9. dijetne vrste (dostojansko stotnika) ž njo vred pričenši navzdol, istotako deželni ura-
dniki, ki se prištevajo plačilnim razredom, enakim zgorej navedenim dostojanstvenim vrstam.«
Nadalje so bili oproščeni plačevanja taks revnejše osebe in služničad, otroci, mlajši od petih let,
člani rodbin z domačinsko pravico v okraju, čeprav prebivajo drugje in pridejo k sorodnikom na
obisk. Takso plačujejo po 1 goldinar na teden do dvanajstega tedna gostovanja. Po tem obdobju je
taksa zanje brezplačna. Otroci med petim in enajstim letom starosti plačujejo polovično pristoj-
bino, služabniki in služabnice pa četrtino. (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volu-
me II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilir-
sko Primorje (1891): Oznanilo c.-kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja
1890, štev. 490, V. izdatek, 5, 15).
17 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.-kr. namestništva za
avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 15. maja 1892, štv. 8098, X. izdatek, 21–30.
18 Za otroke je od petega do enajstega leta veljala polovična cena za obe taksi. Služabniki so plačevali
četrtino zdraviliške, glasbene takse pa so bili opravičeni. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti ge-
nerali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Av-
strijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje od 16. apri-
la 1891, št. 5961, IX. izdatek, 5, 25–27. Kasneje je tudi glasbena taksa za eno osebo na teden znašala
1 goldinar (goldinar). V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fa-
scicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, 18. ju-
nija 1898, št. 12811 glede takse za godbo za lečbinski okraj Opatijski.
19 Konec leta 1893 je bilo društvo ustanovljeno tudi v Opatiji, vodil pa ga je dr. Julius von Cohn.
108
bivanja znašala en goldinar, je pobiral najemodajalec, gostilničar, torej gosti-
telj turistov, ki jo je ob odhodu gosta moral vplačati v zdraviliško blagajno. Po
dvanajstem tednu bivanja v zdravilišču so bili gosti oproščeni nadaljnjega pla-
čevanja takse. Leta 1891 so bili na predlog istrskega deželnega zbora zdravili-
ške takse oproščeni obiskovalci, ki so se v zdravilišču zadrževali od 1. junija do
31. avgusta, že naslednjega leta, 1892, pa je postala plačljiva tudi poletna sezo-
na.17 Z letom 1892 se je poleg zdraviliške takse od 15. septembra do 30. aprila
plačevalo še glasbeno takso (zdraviška in godbena taksa), ki je znašala 50 nov-
čičev na teden.18
Za državne uslužbence monarhije, ki so potrebovali zdravstvene stori-
tve, a si jih finančno niso mogli privoščiti, so društva zlatega križa (Verein
vom Goldene Kreuze)19 pod pokroviteljstvom nadvojvodinje vdove Štefanije v
nekaterih zdraviliščih ustanavljala brezplačne zdravstvene storitve v sanatori-
jih. Društvo zlatega križa je z namenom zbiranja sredstev za ustanovitev sa-
natorijev v zdraviliščih Opatija, Karlsbad, Baden, Krapina-Töplitz in drugih
za leto 1897 pripravljalo organizicijo loterije za zbiranje omenjenih sredstev
živeče hčere, nekateri c. kr. uradniki in člani vojske, mornarice ter deželne brambe, uradniki v dr-
žavnem zboru, zastopniki in drugi posamezniki, kakor je bilo določeno v zakonu: » … ne plačuje-
jo lečbenine: … člani c. in kr. vojne, c. in kr. mornarice, c. in kr. avstr. ali ogr. deželne brambe, c. in
kr. uradniki v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel službinskega in pokojninskega stana,
vse to od 9. dijetne vrste (dostojansko stotnika) ž njo vred pričenši navzdol, istotako deželni ura-
dniki, ki se prištevajo plačilnim razredom, enakim zgorej navedenim dostojanstvenim vrstam.«
Nadalje so bili oproščeni plačevanja taks revnejše osebe in služničad, otroci, mlajši od petih let,
člani rodbin z domačinsko pravico v okraju, čeprav prebivajo drugje in pridejo k sorodnikom na
obisk. Takso plačujejo po 1 goldinar na teden do dvanajstega tedna gostovanja. Po tem obdobju je
taksa zanje brezplačna. Otroci med petim in enajstim letom starosti plačujejo polovično pristoj-
bino, služabniki in služabnice pa četrtino. (AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volu-
me II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 519: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilir-
sko Primorje (1891): Oznanilo c.-kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 13. januarja
1890, štev. 490, V. izdatek, 5, 15).
17 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari
(bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.-kr. namestništva za
avstrijsko-ilirsko Primorje z dne 15. maja 1892, štv. 8098, X. izdatek, 21–30.
18 Za otroke je od petega do enajstega leta veljala polovična cena za obe taksi. Služabniki so plačevali
četrtino zdraviliške, glasbene takse pa so bili opravičeni. AST, Luogotenenza del Litorale, Atti ge-
nerali, volume II, 1886–1906, 39/25 Sanità, Fonti salutari (bagni), š. 601: Zakonik in ukaznik za Av-
strijsko-Ilirsko Primorje, Oznanilo c.–kr. namestništva za avstrijsko-ilirsko Primorje od 16. apri-
la 1891, št. 5961, IX. izdatek, 5, 25–27. Kasneje je tudi glasbena taksa za eno osebo na teden znašala
1 goldinar (goldinar). V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fa-
scicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), 784: Zakonik in ukaznik za Avstrijsko-ilirsko Primorje, 18. ju-
nija 1898, št. 12811 glede takse za godbo za lečbinski okraj Opatijski.
19 Konec leta 1893 je bilo društvo ustanovljeno tudi v Opatiji, vodil pa ga je dr. Julius von Cohn.
108
