Page 218 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 218
turizem v avstrijskem primorju

nujna, na kar so opozarjali tudi turistična društva, gostilničarji, hotelirji ter
celo že obstoječi zvezi na Kranjskem in Koroškem. Ustanovitelji so si priza-
devali turistično promovirati vse kraje v deželi oziroma deželo v celoti (tako
slovenski gorski in kraški svet kakor Furlansko nižino, posebej še Oglej in
Gradež), tudi na mednarodni ravni. V zvezi so sodelovali tudi z drugimi po-
dobnimi organizacijami ter železniškim ministrstvom, ki je bilo nedvomno
izredno zainteresirano za ustanavljanje tovrstnih društev in širitev turistič-
ne dejavnosti.

Interes za ustanavljanje turističnih društev in organizacij je bil čedalje
večji, saj je država finančno podpirala tovrstne organizacije. V Trstu, kjer so se
zavedali pomena dotoka tujcev kot zanesljivega pokazatelja blaginje in koris-
ti, ki jih imajo od turistične dejavnosti,274 je gospodarsko-obrtna zbornica leta
1906 ustanovila Komisijo za pospeševanje prometa tujcev (Commissione per
il promovimento del concorso di forestieri). Komisija je bila sprejeta v central-
no konferenco združenja zvez za pospeševanje tujskega prometa na Dunaju.
V prvih dveh letih obstoja je komisija organizirala natečaj za razglednice Tr-
sta (nagrajene so bile poslane na razstavo turističnega kluba Adria v Gradcu275
leta 1908), pripravo vodnika po Trstu, sprejem in vodenje angleškega združe-
nja novinarjev ob njihovem bivanju v Trstu, skrbela za ureditev cest, promo-
virala ureditev novega akvarija in kopališkega obrata ter avtomobilske ceste
med Trstom in Opatijo, sodelovala na razstavi v Petrogradu leta 1908, si pri-
zadevala za boljšo skrb za potovalke turistov ter organizirala in gostila razna
srečanja, seveda je sodelovala tudi na sejah centralne konference. Komisija je
nastopala kot svetovalni organ gospodarsko-obrtne zbornice in ni mogla de-
lovati kot avtonomna ustanova. Zaradi tega si je prizadevala za ustanovitev
zveze, pri kateri so lahko sodelovali vsi zainteresirani akterji turistične dejav-
nosti.276 Zveza je svoj delokrog želela razširiti tudi na območje Istre, kjer so po-
kazali interes zlasti za promocijo in delovanje na severnem obalnem območju

274 »L’affluenza di forestieri in un paese è sicuro indice di floridezza…dal quale ritrae fama e lustro un
paese e vantaggi immediati una vastissima cerchia di esercenti«. V: AST, Luogotenenza del Lito-
rale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge dell’anno 1867 e leggi d’adunan-
za, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, società d’abbellimento, š. 335: Re-
lazione sull’attività della Commissione per il promovimento del concorso dei forestieri, Trieste,
1906–1908, 3.

275 Namen kluba je bilo spoznavanje Jadranskega morja in njegove obale ter olajšanje potovanja. V:
AST, 13, 460: AST, I.R. Direzione di Polizia, Società, 1850–1919, Touristen-Verein »Adria«, Sekti-
on Triest, 1908–1911, š. 460: Satzungen der Touristenvereines »Adria«, 13. 6. 1907.

276 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge
dell’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, soci-
età d’abbellimento, š. 335: Relazione sull’attività della Commissione per il promovimento del con-
corso dei forestieri, Trieste, 1906–1908, 8–19).

216
   213   214   215   216   217   218   219   220   221   222   223