Page 219 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 219
na morju
polotoka, saj je vzhodni del riviere promoviralo že obstoječe društvo v Opa-
tiji.277 Do ustanovitve take zveze za območje Trsta in Istre je prišlo leta 1909.
O ustanovitvi Zveze za promocijo dotoka tujcev v Trstu in Istri (Federazione
per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nell'Istria/Küstenlandi-
scher Landesverband zur Hebung des Fremdenverkehres in Triest) so razprav-
ljali tudi na seji zdraviliške komisije v Opatiji oktobra leta 1909, saj je novo-
ustanovljena zveza pozvala zdraviliško komisijo, da se ji Opatija pridruži kot
njena članica.278 Namen zveze je bil povečan dotok tujcev v Trst in Istro, iz-
boljšanje prometnih in komunikacijskih povezav, spodbujanje ustanavljanja
hotelov, kopališč, zdravilišč, restavracij in kavarn, ki so ustrezale modernim
zahtevam, izboljšanje že obstoječih struktur, preprečevanje in odstranjevanje
morebitnih škodljivih dejavnikov za prihod tujcev, izdaja ter izdajanje in raz-
deljevanje promocijskega gradiva, vzpostavitev informacijskih uradov za tuj-
ce in druge dejavnosti. Člani zveze, kakor društva, restavracije, gledališča, ka-
varne, kopališki kraji ter tudi posamezniki, so plačevali letno članarino.279
Nosilci turistične dejavnosti (društva in druge organizacije) so opozar-
jali na primernost in urejenost krajev, zlasti turističnih, na primeren odnos do
gostov, kakovostno ponudbo in promocijo z objavami v tisku. Tujski promet
je bil donosna dejavnost in Avstro-Ogrska je primer, kako to dejavnost pri-
merno spodbujati, nadgrajevati in seveda nadzorovati.
Države in dežele pa niso bile edine, ki so vlagale v turistične storitve. V
Opatiji, ki je bilo najpomembnejše in najuspešnejše zimsko klimatsko in po-
letno morsko letovišče Avstrijske riviere, so interes za vlaganje v tamkajšnji tu-
rizem pokazale nacionalne in mednarodne zasebne družbe. Pomemben akter
turističnega razvoja je bila družba Južne železnice, ki je v zdraviliščih mo-
narhije gradila razkošne hotele. V Opatiji je urejala zaščito obale, velike ze-
mljiške površine pa spremenila v parke in sprehajališča ter vlagala v gradnjo
namestitev. Leta 1882 je kupila Vilo Angiolino in njen park z velikim kom-
pleksom zemljišča ter delom morske obale in ju uredila v turistične name-
ne. Družba je Opatijo želela povzdigniti v mondeno evropsko letovišče, kar
je uresničevala z izgradnjo razkošnih hotelov. Leta 1884 je zgradila hotel s ko-
277 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge
dell’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, so-
cietà d’abbellimento, š. 335: Commissione permanente per il promovimento del concorso dei fo-
restieri, Trieste, 3. 2. 1909, N. 128/09.
278 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 12, Kur-Kommission Abbazia, Protokoll
der Executivkomiteesitzung, 4. 10.1909.
279 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XVI/I, š. 17: Statuto della Federazione
per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nell’Istria, N. 2, Trieste, Editrice la Fede-
razione, 1909, 3–5.
217
polotoka, saj je vzhodni del riviere promoviralo že obstoječe društvo v Opa-
tiji.277 Do ustanovitve take zveze za območje Trsta in Istre je prišlo leta 1909.
O ustanovitvi Zveze za promocijo dotoka tujcev v Trstu in Istri (Federazione
per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nell'Istria/Küstenlandi-
scher Landesverband zur Hebung des Fremdenverkehres in Triest) so razprav-
ljali tudi na seji zdraviliške komisije v Opatiji oktobra leta 1909, saj je novo-
ustanovljena zveza pozvala zdraviliško komisijo, da se ji Opatija pridruži kot
njena članica.278 Namen zveze je bil povečan dotok tujcev v Trst in Istro, iz-
boljšanje prometnih in komunikacijskih povezav, spodbujanje ustanavljanja
hotelov, kopališč, zdravilišč, restavracij in kavarn, ki so ustrezale modernim
zahtevam, izboljšanje že obstoječih struktur, preprečevanje in odstranjevanje
morebitnih škodljivih dejavnikov za prihod tujcev, izdaja ter izdajanje in raz-
deljevanje promocijskega gradiva, vzpostavitev informacijskih uradov za tuj-
ce in druge dejavnosti. Člani zveze, kakor društva, restavracije, gledališča, ka-
varne, kopališki kraji ter tudi posamezniki, so plačevali letno članarino.279
Nosilci turistične dejavnosti (društva in druge organizacije) so opozar-
jali na primernost in urejenost krajev, zlasti turističnih, na primeren odnos do
gostov, kakovostno ponudbo in promocijo z objavami v tisku. Tujski promet
je bil donosna dejavnost in Avstro-Ogrska je primer, kako to dejavnost pri-
merno spodbujati, nadgrajevati in seveda nadzorovati.
Države in dežele pa niso bile edine, ki so vlagale v turistične storitve. V
Opatiji, ki je bilo najpomembnejše in najuspešnejše zimsko klimatsko in po-
letno morsko letovišče Avstrijske riviere, so interes za vlaganje v tamkajšnji tu-
rizem pokazale nacionalne in mednarodne zasebne družbe. Pomemben akter
turističnega razvoja je bila družba Južne železnice, ki je v zdraviliščih mo-
narhije gradila razkošne hotele. V Opatiji je urejala zaščito obale, velike ze-
mljiške površine pa spremenila v parke in sprehajališča ter vlagala v gradnjo
namestitev. Leta 1882 je kupila Vilo Angiolino in njen park z velikim kom-
pleksom zemljišča ter delom morske obale in ju uredila v turistične name-
ne. Družba je Opatijo želela povzdigniti v mondeno evropsko letovišče, kar
je uresničevala z izgradnjo razkošnih hotelov. Leta 1884 je zgradila hotel s ko-
277 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la legge
dell’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi economici, so-
cietà d’abbellimento, š. 335: Commissione permanente per il promovimento del concorso dei fo-
restieri, Trieste, 3. 2. 1909, N. 128/09.
278 DAR, 174, Fond Lječilišno povjerenstvo Opatija, DS 31, 12, Kur-Kommission Abbazia, Protokoll
der Executivkomiteesitzung, 4. 10.1909.
279 AST, I.R. Luogotenenza, Società 1850–1919, Classifica B/XVI/I, š. 17: Statuto della Federazione
per il promovimento del concorso di forestieri a Trieste e nell’Istria, N. 2, Trieste, Editrice la Fede-
razione, 1909, 3–5.
217
