Page 213 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 213
na morju
Ob pozitivnih ekonomskih učinkih, ki jih je imela turistična dejavnost,
si je Avstro-Ogrska prizadevala ta sektor spodbuajti in nadzorovati. Zakoni,
ki so urejali statuse in turistično dejavnost zdraviliških krajev, ter ministrstva
(zlasti železniško), ki so finančno podpirala in usklajevala delovanje turistič-
nopodpornih organizacij, so imeli pomembno vlogo pri razvoju te dejavno-
sti. Deželne in lokalne organizacije sorodnega tipa so se združevale v central-
ne ustanove, namenjene promoviranju dotoka tujcev na državni ravni, kar je
seveda dopuščalo nadaljno spodbudo in nadzor nad rastočo in vse pomemb-
nejšo dejavnostjo.
Avstrijska monarhija (od leta 1867 Avstro-Ogrska) se je zavedala vse več-
jega gospodarskega pomena turistične dejavnosti in začela zakonsko urejati
njegovo delovanje oziroma ga skušala voditi na državni ravni ter posledič-
no nanj vplivati in ga nadzorovati. Turizem je postajal čedalje pomembnej-
ša gospodarska panoga in vir dohodka. Spodbujanje in uravnavanje turistične
dejavnosti lepo prikazuje prispevek, ki je ga je izdala Deželna zveza za po-
speševanje prometa tujcev na Kranjskem, kjer avtor že v predgovoru svojega
besedila z naslovom Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?
pokaže na pomen te dejavnosti: »V današnjem času je pridobil tujski pro-
met veliko važnost v narodno-gospodarskem oziru, ker je postal vedno rastoč
vir izdatnih dohodkov, in to ne samo za posamezne kraje, ampak tudi za cele
pokrajine«. Franz Gärtner, avtor, je govoril o turizmu kot o novi dejavnosti,
kar se je najverjetneje navezovalo na njegovo ekonomsko funkcijo, od katere
niso imeli koristi le hotelirji in gostilničarji, ampak tudi lokalne in državna
oblasti. Slednje se niso dovolj zavedale potenciala turistične dejavnosti in jo
po njegovem mnenju premalo spodbujale, kar je tudi že privedlo do delne iz-
gube potencialnega zaslužka (Gärtner, 1906, 3).262
Na državni in lokalni ravni je Gärtner svetoval ustrezno ozaveščanje lo-
kalnega prebivalstva, primerno ureditev nastanitev (čiste sobe, lep razgled,
stranišča z vodnim izplakovanjem), skrb za zabavo gostov s kegljišči, tenis
igrišči in biljardom ter igrišči za najmlajše, kar bi pripomoglo k uspešnejši tu-
ristični dejavnosti. Poseben poudarek je bil na večjezičnem oglaševanju kra-
jev, denimo na železniških postajah, razglednicah in orientacijskih tablah.
Turistični kraji bi morali skrbeti za regulacijo cen namestitev, nadzorovati
ustreznost postrežbe, urejenost bivališč, odstranjevanje smeti, skrbeti torej za
snažnost ter red in mir.263 Urejenost in čistost sta bili namreč le podlagi za us-
pešno turistično pot. Primerna ponudba po zmernih cenah, kakovostna hra-
262 »Ker vsled naše brezbrižnosti v tej zadevi so izostale velikanske vsote, ki bi jih bili tujci že prinesli v
našo deželo« (Gärtner, 1906, 3).
263 Prva pogoja, ki jima je potrebno zadostiti za to, da bodo prišli tujci, sta snaga in vnanjost kraja.
211
Ob pozitivnih ekonomskih učinkih, ki jih je imela turistična dejavnost,
si je Avstro-Ogrska prizadevala ta sektor spodbuajti in nadzorovati. Zakoni,
ki so urejali statuse in turistično dejavnost zdraviliških krajev, ter ministrstva
(zlasti železniško), ki so finančno podpirala in usklajevala delovanje turistič-
nopodpornih organizacij, so imeli pomembno vlogo pri razvoju te dejavno-
sti. Deželne in lokalne organizacije sorodnega tipa so se združevale v central-
ne ustanove, namenjene promoviranju dotoka tujcev na državni ravni, kar je
seveda dopuščalo nadaljno spodbudo in nadzor nad rastočo in vse pomemb-
nejšo dejavnostjo.
Avstrijska monarhija (od leta 1867 Avstro-Ogrska) se je zavedala vse več-
jega gospodarskega pomena turistične dejavnosti in začela zakonsko urejati
njegovo delovanje oziroma ga skušala voditi na državni ravni ter posledič-
no nanj vplivati in ga nadzorovati. Turizem je postajal čedalje pomembnej-
ša gospodarska panoga in vir dohodka. Spodbujanje in uravnavanje turistične
dejavnosti lepo prikazuje prispevek, ki je ga je izdala Deželna zveza za po-
speševanje prometa tujcev na Kranjskem, kjer avtor že v predgovoru svojega
besedila z naslovom Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju?
pokaže na pomen te dejavnosti: »V današnjem času je pridobil tujski pro-
met veliko važnost v narodno-gospodarskem oziru, ker je postal vedno rastoč
vir izdatnih dohodkov, in to ne samo za posamezne kraje, ampak tudi za cele
pokrajine«. Franz Gärtner, avtor, je govoril o turizmu kot o novi dejavnosti,
kar se je najverjetneje navezovalo na njegovo ekonomsko funkcijo, od katere
niso imeli koristi le hotelirji in gostilničarji, ampak tudi lokalne in državna
oblasti. Slednje se niso dovolj zavedale potenciala turistične dejavnosti in jo
po njegovem mnenju premalo spodbujale, kar je tudi že privedlo do delne iz-
gube potencialnega zaslužka (Gärtner, 1906, 3).262
Na državni in lokalni ravni je Gärtner svetoval ustrezno ozaveščanje lo-
kalnega prebivalstva, primerno ureditev nastanitev (čiste sobe, lep razgled,
stranišča z vodnim izplakovanjem), skrb za zabavo gostov s kegljišči, tenis
igrišči in biljardom ter igrišči za najmlajše, kar bi pripomoglo k uspešnejši tu-
ristični dejavnosti. Poseben poudarek je bil na večjezičnem oglaševanju kra-
jev, denimo na železniških postajah, razglednicah in orientacijskih tablah.
Turistični kraji bi morali skrbeti za regulacijo cen namestitev, nadzorovati
ustreznost postrežbe, urejenost bivališč, odstranjevanje smeti, skrbeti torej za
snažnost ter red in mir.263 Urejenost in čistost sta bili namreč le podlagi za us-
pešno turistično pot. Primerna ponudba po zmernih cenah, kakovostna hra-
262 »Ker vsled naše brezbrižnosti v tej zadevi so izostale velikanske vsote, ki bi jih bili tujci že prinesli v
našo deželo« (Gärtner, 1906, 3).
263 Prva pogoja, ki jima je potrebno zadostiti za to, da bodo prišli tujci, sta snaga in vnanjost kraja.
211
