Page 214 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 214
turizem v avstrijskem primorju
na in snažnost so bile za tujca prav tako zelo pomembne. Do gostov se je bilo
potrebno primerno vesti, vsiljivost ali osornost nista bili na mestu. Spodobi-
lo se je vsaj osnovno znanje kakšnega tujega jezika. Turistični kraji so morali
imeti tudi primerno razsvetljavo, poskrbeti so morali za ureditev vodovoda in
kanalizacije (Gärtner, 1906).
Države so si prizadevale za ureditev dejavnosti ter za nadzor nad dobič-
kom od turizma. V evropskih državah so tako nastajale organizacije, društva
in zavodi, ki so bili namenjeni promociji in spodbujanju turistične dejavno-
sti tako podjetnikov kakor javnih ustanov na državni in lokalni ravni. Ena
izmed oblik pospeševanja razvoja turizma, ki ga je spodbujala tudi Avstro-
-Ogrska, je bilo ustanavljanje olepševalnih društev in deželnih zvez za po-
speševanje tujskega prometa. Turizem je za državo postal zelo pomembna de-
javnost, na kar je leta 1907 na odprti seji parlamenta opozoril sam avstrijski
ministrski predsednik baron Max Wladimir pl. Beck, ki se je zavzel za aktiv-
no državno podpiranje panoge (Studen, 2006a, 34).
Z ustanovitvijo ministrstva za javna dela (1908) se je podpora delovanju
zvez in društev tudi finančno okrepila, saj je bila vloga ministrstva tudi po-
speševanje tujskega prometa. Ministrstvo je že v prvem letu delovanja za ure-
ditev poti, planinskih hotelov, sankališč, kopališč ter drugih turističnih in
olepševalnih dejavnostih namenilo 350.000 kron, znesek, ki je bil sicer pred-
viden na državni ravni.264 Ministrstvo je obenem podpiralo tudi privatne or-
ganizacije, gradnjo novih hotelov, izboljšanje prometnih povezav ter nasploh
intenzificiranje turistične dejavnosti in dotoka tujcev. Prizadevalo si je tudi
za varovanje krajevnih lepot ter propagandne dejavnosti, kot so izdelava spo-
minkov, razglednic, prospektov, vodnikov ter oglasov (Studen, 2006a, 34).
Olepševalna društva, tujskoprometna društva, letoviška društva ali
društva za pospeševanje tujskega prometa so se ustanavljala v (potencialno)
turistično privlačnih krajih. Ustanavljanju teh društev je bila država izredno
naklonjena (Janša–Zorn, 2006, 689). 265
Na območju Avstrijske riviere so društva ustanavljali v obmorskih kra-
jih. Poleg najuspešnejših turističnih destinacij Opatije, Gradeža, Portoro-
ža, Lošinja, Brionov in Lovrana so bila društva ustanovljena tudi v turistič-
264 Društva, ki so se želela potegovati za državna finančna sredstva, so svoje prošnje naslovila na zvezo,
ki jih je posredovala pristojnemu ministrstvu. V: Promet in gostilna, junij 1908, št. 3, 29; V prvem letu
delovanja je proračun ministrstva znesel 500.000 kron, od tega jih je bilo 350.000 namenjenih špor-
tnim in kulturnim aktivnostim, zagonu novih turističnih krajev, infrastrukturi, cestam in podob-
nim namenom, 50.000 deželnim zvezam, 40.000 za oglaševanje in 60.000 za informacijske pisarne
v tujini (Bressan, 2007, 246–247).
265 Do prve svetovne vojne je bilo na Kranjskem 28 takih društev, na Spodnjem Štajerskem jih je bilo
16 (štajerska društva so bila pretežno nemška).
212
na in snažnost so bile za tujca prav tako zelo pomembne. Do gostov se je bilo
potrebno primerno vesti, vsiljivost ali osornost nista bili na mestu. Spodobi-
lo se je vsaj osnovno znanje kakšnega tujega jezika. Turistični kraji so morali
imeti tudi primerno razsvetljavo, poskrbeti so morali za ureditev vodovoda in
kanalizacije (Gärtner, 1906).
Države so si prizadevale za ureditev dejavnosti ter za nadzor nad dobič-
kom od turizma. V evropskih državah so tako nastajale organizacije, društva
in zavodi, ki so bili namenjeni promociji in spodbujanju turistične dejavno-
sti tako podjetnikov kakor javnih ustanov na državni in lokalni ravni. Ena
izmed oblik pospeševanja razvoja turizma, ki ga je spodbujala tudi Avstro-
-Ogrska, je bilo ustanavljanje olepševalnih društev in deželnih zvez za po-
speševanje tujskega prometa. Turizem je za državo postal zelo pomembna de-
javnost, na kar je leta 1907 na odprti seji parlamenta opozoril sam avstrijski
ministrski predsednik baron Max Wladimir pl. Beck, ki se je zavzel za aktiv-
no državno podpiranje panoge (Studen, 2006a, 34).
Z ustanovitvijo ministrstva za javna dela (1908) se je podpora delovanju
zvez in društev tudi finančno okrepila, saj je bila vloga ministrstva tudi po-
speševanje tujskega prometa. Ministrstvo je že v prvem letu delovanja za ure-
ditev poti, planinskih hotelov, sankališč, kopališč ter drugih turističnih in
olepševalnih dejavnostih namenilo 350.000 kron, znesek, ki je bil sicer pred-
viden na državni ravni.264 Ministrstvo je obenem podpiralo tudi privatne or-
ganizacije, gradnjo novih hotelov, izboljšanje prometnih povezav ter nasploh
intenzificiranje turistične dejavnosti in dotoka tujcev. Prizadevalo si je tudi
za varovanje krajevnih lepot ter propagandne dejavnosti, kot so izdelava spo-
minkov, razglednic, prospektov, vodnikov ter oglasov (Studen, 2006a, 34).
Olepševalna društva, tujskoprometna društva, letoviška društva ali
društva za pospeševanje tujskega prometa so se ustanavljala v (potencialno)
turistično privlačnih krajih. Ustanavljanju teh društev je bila država izredno
naklonjena (Janša–Zorn, 2006, 689). 265
Na območju Avstrijske riviere so društva ustanavljali v obmorskih kra-
jih. Poleg najuspešnejših turističnih destinacij Opatije, Gradeža, Portoro-
ža, Lošinja, Brionov in Lovrana so bila društva ustanovljena tudi v turistič-
264 Društva, ki so se želela potegovati za državna finančna sredstva, so svoje prošnje naslovila na zvezo,
ki jih je posredovala pristojnemu ministrstvu. V: Promet in gostilna, junij 1908, št. 3, 29; V prvem letu
delovanja je proračun ministrstva znesel 500.000 kron, od tega jih je bilo 350.000 namenjenih špor-
tnim in kulturnim aktivnostim, zagonu novih turističnih krajev, infrastrukturi, cestam in podob-
nim namenom, 50.000 deželnim zvezam, 40.000 za oglaševanje in 60.000 za informacijske pisarne
v tujini (Bressan, 2007, 246–247).
265 Do prve svetovne vojne je bilo na Kranjskem 28 takih društev, na Spodnjem Štajerskem jih je bilo
16 (štajerska društva so bila pretežno nemška).
212
