Page 224 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 224
turizem v avstrijskem primorju
Portorož ni bil izjema. Vodnike so izdajali zdraviliška komisija ali posa-
mezni zdravniki, lastniki sanatorijev v kraju. Furlanijev vodnik po Piranu in
Portorožu, Führer durch Pirano und Portorose, ki je izšel leta 1910, je ponujal
opis zgodovine krajev v bližini Portoroža in značaja njunih prebivalcev, opis
dostopa do Pirana in Portoroža preko morja in kopnega, opis dolžine potova-
nja in število postaj ter svetoval obiske okoliških krajev. Poleg tega je v vodni-
ku navedel pomembne informacije za bralca, ki so obiskali Istro, in sicer glede
pošte, policije, lekarn, odvetniških pisarn, gostiln in hotelov, trgovin, fotogra-
fov ter tarif za trolejbus, izvoščke in tramvaj. Na koncu besedila so bile prilo-
žene reklamne fotografije hotelov, restavracij, knjigarn, frizerskih salonov in
trgovin (Furlani, 1910). Vodnike in publikacije o zdravilišču in kopališkem le-
tovišču Portorož je namreč izdajala tudi zdraviliška komisija. Poleg reklam-
nih insertov so ti vodniki navadno vsebovali tudi tabele z voznimi redi vla-
kov, tramvaja, s postanki na postajah ter z voznimi redi parnikov. Tovrstne
informacije sta nudila tudi Baxova vodnika iz leta 1914 in 1920, ki sta poleg
tega vsebovala še informacije o zdravilnih učinkih morske vode in slanice ter
načinih zdravljenja v Portorožu. Kakor že omenjeno, so vodnike izdajali tudi
zdravniki. Dr. Pupini in dr. Contento sta na ta način oglaševala svoja sanato-
rija. Pupini je vrsto let deloval na Dunaju in bil glavni zdravnik c.-kr. železni-
ce, član Kolegija avstrijskih balneologov in Združenja avstrijskih zdravnikov.
Njegove metode zdravljenja so temeljile zlasti na naravni bazi. Njegovo zavze-
manje za afirmacijo zdravilišča v Portorožu se je odražalo tudi s prisotnostjo
na konferencah in s pisanjem v strokovnih revijah (Brglez, 2005; Gombač in
Brezovec, 2007). Vloga turističnih vodnikov je kmalu po prvih Bädekerjih in
Murrayih postala zelo pomembno orodje promocije turističnih krajev, kar je
veljalo tudi za Opatijo, Gradež in Portorož.
Poleg oglasnega gradiva so promocijo oziroma vesti o turističnih krajih
širili tudi drugi pisci. Popotniki, pisatelji, novinarji ali profesorji, ki so obi-
skali Jadran v 19. stoletju, so prav tako zapisovali svoje vtise. Med številni-
mi je zanimiv pogled švicarskega novinarja J. C. Herra, ki je ob svojem obi-
sku leta 1888 gledal na Gradež s kritičnim očesom. Opisal je lepo krajino,
klimo in možnosti turističnega razvoja, a je hkrati opomnil na pomanjklji-
vo infrastrukturo in namestitvene storitve za obiskovalce (Herr, 2001). Na fi-
lozofa Heinrichu Noétu je v njegovih popotovanjih po deželah Avstro-Ogr-
ske Gradeška laguna napravila velik vtis. Priporočal je namreč, da obiskovalci
ne obiščejo zgolj Ogleja, ampak tudi Gradež, ki ga je prevzel. Omenil je tudi
zdravilne metode, ki so jih prakticirali kot kuro za revne skrofulozne otroke

222
   219   220   221   222   223   224   225   226   227   228   229